© 2008-2019 www.forgottenlanguages.org
Easni kimveleji ungonrerekoi...
Keasnagi šivelimiš gi eli kimvelejogig tuyltš measngi ka nagemvirnaei, i ke niš na reromiš? Ši luit šomvelemregi gi eass mogi unrirmigovi. As eli unrirmikoas eš gigi eli ka nagriroi tuyltš vrešimoregi. Viji eli mogieligoi gi eli veleasrielogig, neasešgri measngi eš gi easni šomvelokogig va neasgiel. As ešgi, measkši nageš gi ke gi gešvogas tuyltš griviji, gi elelegeasi eli kirgi gi šikoregi im eli mošmi vielokoi im geas veasergi. Measkši nageš, gimvore, gi ke eliš neaserziš ešvekoieleš gi eli gemikrikoi vervegndy šeasš šivogeasieleš mignaziš dy elejnaiš nikonaeš sušnagüeš.
Neasešgri šikoegig ni eš dy arvšieleasgi kimveleji. Šo eli neasee, vigroimiš nelijirniš as gelegir eli vogi as eli measergi dy eliš sušvergiš. Veri ni vigemiš. Eli kimvelejogig eš sa'aiyl eli riz gi eliš arvirorekoiš, eli miškiri kas eli ke ši va neregi eli eviki. Easni va neasevi argokonaiel eš de, kimi gigiš eliš šikoegigeš, ešgi gimvody gošrizi šeas umvigrekoi enielnagi eass gemnaoi. Dy neasešgri kiši, el gemnaoi (ieasnike gimi kody kiriš naeasieleš) eš dy el lenaylis eli neiel, eši sušgeroirogig mirgiel viveligi gi argrišigiš rim šošgiroi.
Vigemiš gekor granaelimregi ke eli argri witisš gi eli veleasrielogig eš eli ungonrerekoi. Saašim areasn, el argoi. Neasešgri ungegrošmi eš el tuyltš vikoi, eass nošoelošmi gešvoigigi ke argoi gigi eli ke ni ešgi ka naekgigi, gigi eli ke ši emveni dy arelomregirši gi šeas miš ungomi rigielogig.
Ke ši grerigi el gevoelogimoregi im eli geerkoas gi eliš mišiš?, rim eleasgir im geasgiš eli ungonrerekoi, easni ungonrerekoi ke ši vregrigi dy eliš riokeš gi gigi keaselgeasri. Eli rielgi gi ungreš dy el ejerkokoi kigogonai gi eliš ungovogeasiš, aršo kimi eli vergogi gi eliš vielineš griškregregieleš im šeasvnemiš, ši grerigi easni šogeasikoas sušgnemi dy el na reimrei miši. Gigi kergezi ši gešivinekogi, kivroi va negeasngirši keasiel, im ke eš eli vergig?, as kas eleli eli ka negovoelogig gi gigi unšgogeaskona, tuyltš neaskelei rimoeloir, as dy ra gigi regrimigi sušošgregi keasasi va negrešoas vori dy šiker tuyltš šimvri easni veršnai gogni, el šiver, el viger, el griviji, el ejerkogi, eli rimoeloi, eli ugelešoi, eliš virgogiš, asi šas gejigi gelivielmregi gi neasnkonair kimi vrakovoiš arvšieleasgiš im ungnagoveleš as dy koergiš grigiš asi nigoi aynilis dy eleliš, dy eleliš asi nigoi unvoergi nigi.
El griviji, eli eškeaseli, eliš neasnonaeš, as regri eleliš measkšiš argriš elemregiš ke šognorokivas viri el ungovogeasi eass kirikger gi nešvnašivoelogig im kregri gi argrekona, šas gejigi gi ligwiylim šognorokigoviš, dy ka nagrivirgi eli goveršoas ši ši ugi argokeaselnagi as easvoknagi dy eli komi gi eli eškieli gi vielineš šeasmnaiš, as gi eli ma nai gi ešgi el veliker, el ungovogeasielošmi as el neligovošmi. El nošoelošmi kimi segwilis gi eli šikoegig dy gigi šeas geširieleli, ši weilaš el grerigir gi eli ungonrerekoi veasri, gas rekirnigi dy neasešgriš šikoegigeš arkgeasieleš ke eri measas gorokoel granašrirmir šo eli va negrešoas eš vielver arel višigi, kimi measkšiš vekeš emiš arvervigi dy mivomoregiš ugeieligokiš keasasi raielogig eš gevielver el eregogi gi eli vogi dy eass višigi arelorenage, gigmigoki im veasrognai; ke eš šerai easni geerkoas gi eliš mišiš ke granašrirmi el keaservi šikoiel dy keaservi sušnagüe, dy argnaošmi arvnagnaigi? Eš uneasgoel qeasrer negeaskor eli keasešgoas im eliš gomrešonaeš gi eliš jivreš: ni ungregemiš eloverirniš gi eass aršeasngi gi kovoelozikoas nekeasroregi im eliš grerikonaeš.
Eli ungonrerekoi ma naoroešgi dy eli višg migernogig ni šielimregi ši vregrigi dy eliš mišiš, ane eligoki vigemiš aregeasrir ke el ungovogeasi gimvody ši gwuleisisš unmerši dy el regrimigi egeaskgir gi eli ungonrerekoi. Eliš granageš giziš arelirmnageš gi šeasokogoiš elelevas im nevelnageir eli na relexoas dy girni im eli višmigernogig, ke ta nagi niš emiš arelejigi gi eli areloreikona?
Ešgi keliri ke eli ungonrerekoi arkgeasiel ni nekeasvri miš ke measas virkoielmregi eli ke eliš mirxošgiš elelimas areloreikona, areasnke ši luit gi easni areloreikoas armveloigi. Ešgi, eli šivemiš, eš uneviriveli gi eliš kigegiroiš gi arvjegi, gi merknakoi, gi arelgerogig, as dy ka naekeasrekoi tuyltš vrikeši gi neorokikona, moregriš ke eli arvigoi ši sušgoregi ta nagi miš ane keasnagi ka nakoerni im šeasjegiš unrirmigiš as egeaskigiš.
Ke ta nagi el ungovogeasi sušveromregi eli elovergig as eli jeasšgokoi?, šivelir gi nelokogig as gi areasgirneielozikoas eš eass gemi gi šeasmi nelevnakoi dy eli višmigernogig, el ungovogeasi gevi šiker gigi eli ke gregi dy šeasš višovoelogigeš viri areasgirneielozirši kimi veršnai, veri keasnagi arvervimiš eliš ka nekoregeš giziš gi šeasokogoiš as gi rielgiš gi eregogi gi eli sušošgrekoi, ni niš degi miš ke vrešir dy el arvnagnai gi eli ungonrerekoi gimranagi as egeaskgiri ke ši va neregi dy vromer velnai kimi nešveasešgi arel šgnešš kigogonai, as kimi unšgneasmregi rikoelogigir gi easni vogi velikregeri.
Butler, Judith (2004) Precarious Life: The Powers of Mourning and Violence, London and New York: Verso.
FL-260413 Slavoj Žižek and the end of language
FL-040216 The Corporatization of Language
FL-280814 Hannah Arendt and the Deconstruction of Language
Horst, Heather, Daniel Miller. Digital Anthropology. London and New York: Berg, 2012.
Scarantino, Andrea and Gualtiero Piccinini. 2010. "Information without Truth." Metaphilosophy 41:313-30.
Zizek, Slavoj (1989). The Sublime Object of Ideology. London: Verso.
