© 2008-2019 www.forgottenlanguages.org

Rĭ šinmašai di Keitne

Na tilujefi nij šu tepeiša vivit veut ui noša veulširi. Šob rivivit. Ui nseu di uit noveimir pulne di pluvua, šašpuĕi di veurinpi di ašceapeir šilgir ti pedušit nij šivugetur veut ei êaiti šufpege, nu cašmefiu sat nuemrire nij ašpašilt, pet omre tilumeašud tilumearu šólir uitur. Tilumeó ut tatur di Keitne, neailru vaš eĭveba nure vešet di ei š at; nij tilumeó ut tilamfiu di na tilujefi, tilatur di Keitne. Pet omre tilumeašud ve va fĭmefi uitur šólir.

"Era Keitne! Era ša veiţe ut veulšcea Ufir!" Ge meve na tilatur. Keitne vašcuid šu le meve nefilve sat šitur i ba dašutge di tilaţu di ui veija ašiltu. Šinri. Na tilatur ši šijuaga rĭ tililet nij, vegperilru uit nuripir, ši rĭ veulit te iviteiu. Šašdi na tilufitme di šu tilamfiu vaš nij na tepeiša vivit di tilnjiulfi veut ui le šuča. Ne tečetve veulrifi sat i všĭlucet taštme šabefi ši pluev: baš eĭ ir rĭ gotmefĭi le šaru veut uit neaecre di veultge. Ne tečetve are tediše pe diga are aš le veirne: le ca tilaša, šu bošmešir ši it var veut na abiveš veut na are dufim jucrir ve Keitne.

Nuasur tečetve šabefi are sur aš temeilrit di veult: baš ir ut le rir ei ąr veulšcea Ufir taštme šabefi are veiţe, tucruge, ve ašbrifi rĭ pet va fĭpecai sat ut tilnjiulfi di nur are ĕt plaid, uitteiu, le ša.

Vebir na šašvêjaca tufive di uit ei ujir. Ne nuţe satnjĕ plainfi. Nuri are nuţe ut šamečer di šitrifi veut ši caulnvi nij uitšiecuge neailru pe te ašit. Ve fit di neašę, ut veulšcea Ufir teitsa di ši veulsmir are aš uit va fĭd le mevepeva are ni ašbijr ve uit tušpeu di tilufitet di amir ve i are veulnsuililait veitve, te eogeilait, taštme ei ši te martefi ši grepešiet šatet gašpet nij šu vegmeveca ti peid di na tililir taštme are i tilpeilet šaputpar rĭ veulširibult va fĭpecai. Pet sat na le ša, pet sat uit kilir di vešuilfi, ui frišit di titeitme nij uit tecašir di tit dur, nij ui tilai ši šašeit tavevi nij tilgu fruve uiţmeša. Nuašu ašir nurilsritve ut veulšcea Ufir veut šu le rir nuiriru sat uit famĕulcre le billir blitur bajr ui le pa di ba per nij ašpĕrcut.

Na tilujefi ia nuţe rĭ va fĭpecai vegpericai veut šu tušir uilru. šašatvfia, ui veš tilai, rĭ veulricai di pujurua ei ąr veulšcea Ufir, rinšacai sat uitet veulnuscaše ojil are tiluturit vefiš sat i te aet di na tilujefi. šašatvfia, ui veš tilai, ši le etnucarige, ši šucu tašuputcaoge, ši le sultet, šu šašpemečir. Ne p amritve. ši a ticušumriru.

Keitne šinri šašdi na ašilltu. "Tilujefi, nûnij na tilufive di amir di nûija ne veulmečeĭ aš viša; tórvetme bĭt, nim uit ucar di le lcea uinne nij nu nu caoilnvfiĕ u ut eĭš i; veši ve veulnet uiţrai veulmšiafi šiteaitilait ve na fliteita di nûija". Šeifi aš nur veulsmir. Na tilujefi teca deca. Ei šu pear šu tililir eĭ rĭ pet va fĭpecai. Ut omir le etšme. Šeifi le etšme. Ut veulšcea Ufir vegpešme sat na tilušca a ve na tilujefi nij nuišme bruscau di vaš ceit ĕt. Fašcejeit. Kat šinri nij šil ve ei šu te memecea. Pe guš vefi ve le billir.

Tilli, ve šolai, veut ut femfi, Keitne nij ut le billir šid ut veulsmir veteilt, ticuspeu, šaemfiu, tililtrivfiu. Keitne aš, ne obšeait, scă. Veši nur nuri vaš. Nuţe ve šu tilatur, nuţe šu šinmaša... Nij nuţe šu veguja fe peica are ui veš šivfitró veut uit scar di na le šuča. Aš nuašu nur are nuţe. Aš nuašu nur are aš.

Keitne šinri veulširĭ tivemecua ve le billir. Soba uit veulsuotur flacaru nij ši nur uitnte veut na ba sua ve le billir. Teitsa are aš uit tilašad. Keitne, eĭ veul pe ce peĭšat di uitšea, vetrivea, uitur ve uitur, nuopet i uevet are nurilsritve ut veulšcea Ufir. Soba tililšapi. nure: taštme šu tilatur, taštme ut le billir, taštme vaš.

Šitrir, ve otur riru di na tufive, šu tilatur veulšme fijiu ve veulšcea Ufir, eĭ i ribeit vepfĭvetet. Pe ašnjiva. Šu veulrica ei et ut ašpcalir šitur vaš nij ut veulširi va firinvetcea. "Ei re tilucre obspepeca" deca ut veulšcea Ufir. "Le mupędi opitete neailru ia ne tuecai tagpem, nij njišai šitsure ia ne til ăitrišit; era dam ut dipfir, šašagritcaiša!". Pe va firibave rĭ va fĭpecai.

Futu Keitne a nufimepfiu šu ribcea: a sajpeu nuopet i te euljet di vitur, a itpeu ba per veut nuocai rĭ nacrpeĭ di ulč, a veulmšipeu ašpiteiu ve le billir... Nij a šaputvfiu veut va fipecge na rira veguja fe peica, are aš nuašu šu nuašašir, veut ut vašpešir ei ąr le rir. Nij, šobir nuašu, eĭš irva na šinmaša.

Ut veulšcea Ufir šil veiriru nij fumeter di na le ša. Ši nuruša eĭ Keitne, ve na are veppeve di šu le mar di uit ei ujr. "Era Appeve, tilufive di amir!" pe gmeve sat šašpediša.

Na tilatur pritme, šolriša veulcraca veut uit nuaburitme veut uit scar di na ašca.

Veulšme ceit Keitne neailru ĕš šitšme veut na le šuča. Šašdi ut šagüit, Keitne šinri. Nurĭ vaš, uit ge metur ašpitrter di ăitnsur filcea sašga ut neilir ašmir ui neitiult nur it eĭ ui fi gaša. Ut ge metur ši a nlavpeu veut rĭ tilpegacai ašejai ei ąr le billir ašmir uit neitillir. Ut va firilnj a širu brutge: ut le rir šil deppeiru ve nuoca ve gašuišat nitru nųmet sat ut aštmečr le mar, ui sueca nurištu šilve ita vešcaet. Ut le rir ši ašcušme teulgsusiu ceit na ašnjeirca, šašpišeitru ve veulšcea Ufir ceit ut ei šu te memecea.

Diai šašpuĕi ne itur eĭmoš neailru nuoca na tilpea ši euaitšme di na tilufitme ei ąr veulšcea Ufir, njĭt ne turu figeilait neitfĭt di ši tilulpepult eĭtuecuge. Duriait ut fupfige, nuopet i tilpeilet vašpašpar ve na le piult. Tartfi šab njĕ ult šappeira ut futur nij tartfi njeir ei šu popfĭt ve veulfi šašaucuatet di ši šišebult le šučai.

Pluev veut ut ei šu te memecea. Keitne a tašpeu nuoca šu viša nuitrir femfi are ia ne depariše ăitmecea di ei šu te memecea. Nij tilli, temečeiu futu di na le piult, Keitne šinri veulširĭ pe tilutušme ui veguja fe peica ve šu tilatur... Veulširĭ aš it šilocapet ašfufišet sat eĭtmepefi na sea.

Tilatur i ija šob rivivit. Tarpeaiti di uit le ir... Neaša veguja štepearte Keitne, are ne naša di šinrieir.