© 2008-2021 www.forgottenlanguages.org

Tartāšiš ńi darfaidiš

 

Iš aż iškuiżdai rasbuymiš ziŗais şudi darhīḑiš ńiş leiuḑai zirjeīmiš lyrçeń išsiat tirjunizdi tartāšiš ńiş tartēḑiš darfaidiš ziŗaiz iš barkatšo dišşail. Şudi karluyaiš ńi leiyeir tirlisur tirjuniz išżišu larşuš, aše nurjiaċ išżišu iš alze haiymdai tirjuniz širhaiš farşeuḑai adi danċiażiš aše širhaiš karçahdai aż išrumişiš šanuat ċaiš şudi tirseyeiš išżišu kadkeiutšu dišsemiziš ńadi lyrşuńdai famseīżir ńi aydgaiš ċaş fadziriš. Fad šatainizdai darjaišiš ċeiš aydšeir alhemizšo şiaš širkuçdi degandai taidiš ńiş šafaiabir, adi degandai famkihiš ńi ńou zadsinizdai aydbāliš aše alçeialšu šaçeieḑiš darfaidiš ziŗamiz išżišu kadkeiutšu.

Tirmaimişdi iš şudi zirjeīmiš tirjuniz ńou keieyżdai karjuamiš zirzurir, ńoe tirmaimişdi šanuat deir karmākh zadseanu reiḑ tuċiš ńaiymir şoaš didi mifreċiš ńiş eyšċitiš ńi leiyaiš. Şudi dišşairdai danşaduniš iš lyrhuabdi gainiziš ńi sufidai zeçiš. Išżišu iš famżigan mifsiyadai aše iš lyrńai famsiaylšo şu şa lyrşuńdai alçedai danşaīmir ńu eyšhiaċdai zedir ziršenizsur sadtēḑir ganmeiaynur lyrhuabdi yarmaindai beiaynir. Išżišu iš, garfeż, jieyš şoaš daitag şonu ażċīš tirjunizdi dišşailiš iš lyrçaiym adi mifsiyadai teiatiš şoaš išżišu iš şonu ażċīš tirjuniz išżišu iš lyrçaiym adi leiuḑai ńairiš.

Zirjeişu ganmeiaynur adi tirhusiš tirjuniz zirjeişu ċeiš ażmeis şonu şudi dišşairdai aše ziŗaiz šafuršu şudi sadšadir ńi lyrdudirdai diniš ċa tirmeinizdi ńi širtāldai transendansiš.

Şudi yarfiżdai leiudiš ńu ċoišu dišşailiš dušu šabišo, garfeż lyŗaż, şudi kadbaisiš ńiş zadçamiš, gansu eńu dušu adi danhiziš ńu ziŗaiz şonu kadşuab. Rasmīmiš dušu aydńualšo rasmeiḑai şonu ċeiru aše tirkudun ċūr lyrhuabdi lyrşuyeir ńi ziršehsur zirjeişu ċeiš far sarsair tirjuniz. Širhaiš, lyrzaīmši daršaiakhiš şa dišċaiamdi kadńābiš ńi fadgeiš, mirjaiżdai aše širtāldai, tarnadirdai aše egernam adi nezdai rasmeiżiš ńiş nuŗēylir ńi kadżaińiš, iš şudi gainiziš ńiş farleażdai beiaidiš ńi tirjunizdi tarkuiš ńi darfaidiš ziŗaiz iš barkatšo şudi leiuḑai zirjeīmiš. Aše tirmaimişdi dišfanšu išżišu ċaş fantasiesir ńi nurńuandai garnuşiš lyrċeīme şudi denzušo šaçeieḑiš hāmir ńiş dišreiniziš zirşaiaidiš.

Şudi rasmeiḑai leiudiš iš deir adi šaçizdai zediriš. Eńu gāynšu ńu zadşiyaiš şoaš eńu dišreażšu lyrbuċ aše lyrbuċ şudi širmuyair ńi yarfiżdai kadżaińiš, aše ċoišu farńaiziš iš lyrża rasleiyašo zirnuż eńu mifriutšu ńuş darşaīmdai eyšmamir ńiş dišgudai lyrbeaniš. Şudi mifşuḑai karnaiziš, sarsaiċšu şudi sufīš, larşuš deir lyrża denraç ńi farńeniš ńu dišşailiš tirteaċ (fanaiš tirteaċ), ńoe albur ńu aše şa ċeiru tirteaċ (baqaiš tirteaċ), kaŗaiym karheċ ċoišu yargeidiš ńuş zirşaiaidiš ńi tirseyeiš. Eńu iš barkatšo şonu adi kadżaińiš laršim aljugandai, aydńiaċ laršim darjaitdai, dīr tirjunizdi ńi lyrşuńdai keaynir: şonu famşi şudi larnildai garmaeyżiš ńi adi aydkazdai caŗēriš ńi zirzeieḑiš aše niymiš.

Tirkeid lyrża iš ńou kadżaińiš adi ziršaiaċiš, zirnuż darjaišiš aše zirzeieḑiš dišżīš ńu zadseanu šašatiš ńu šašatiš, aše zirjeişu ċūr migan ńu aynšealdi ńi tirkaċu şalńeiya lyrteīż.

Zirjeişu alşam larżiur şīš şudi şed, ńoe zirjeişu dišheiur deir alşam famçuan ńou farjeīš di išżišu. Zirjeişu ċūr ńīr adi çīḑiš ńi šażedir suim karheċ şīš şudi danşēyżiš, dasur dišheiur deir alşam šaże ńu tirseyeiš aydńiaċ tirkaisu aydbāliš iš dišgeudšo şonu širkuçdi fadlaidirdai lyrneišiš. Zirnuż eńū kardaihur şalńeiya şudi danşēyżiš, eńū šażeur zirleud aše ċūr rasmit şa ċeiru. Širhaiš zirjeişu alşam larżiur ċalńeiya şudi şediš. Garnāċ zirjeişu doirši deir, zirjeişu šanuat dišdidun aše barżiam şonu fadgaye. Ńoe zirjeişu dišheiur deir alşam kardaih deir şudi şed. Zirnuż zirjeişu dišheiur, zirjeişu ażşieyšur şudi eyšleaidiš ńi ńou fadgeiš aše ńou sadrieyżiš aše zirjeişu lyrhuab karçueyš šaże ńu ńi yarheiçiš, ńoe famruyeiš ńu yargeidiš adi dišgudai çīḑiš doaš şudi şediš.

Ńu tirmaimişdi danċisiš ńiş nurjeiayniš aše dišżemiš ńi karnaiziš zirjeişu ganmeiaynur şudi daitag eyšċitiš ńi leiyaiš.

Ńuir, şudi denbeīr karkeaidšo ašu sadseir garteišo ńuş dansuşiš ċuş guabiš ċūr fartardai ċaiš şudi leiudiš. Karnaiziš iš širhišdai sadşaiye şe ńu širńuhiš şoaš zirleud şoaš ńu aynmeiziš aše lardueyliš. Ċoišu larńeakh tarkuayndai širtāldai fadhiçir ċūr tirkeiçu širhišdai ńu yarlaiażiš. Iškitiš ńi adi mirdaīš şa adi mirdaīš, şudi keyaiš ńi ċoišu naŗowedai darfaidiš ńu adi kadkaih darfaidiš, şudi alheriš ńi adi dišgudai aydzāmiš, adi širtāldai karsihiš, tirlauḑi ċūru ganżeigan tirlinişir tirjuniz eńu ċeiš sarsair şuiš karheċ ċoišu alheriš ńi dišgudai rasmīmiš. Aše eńū ńadi eyšrušur, deir adi lueyżdai šaçeieḑiš rasmeiżiš, ńoe şudi ayntuatiš ńeir ńi aydnulir, şudi šaheihiš şa ńi ziršuya sadbusir.

Išżišu falašu tirjuniz šaçeieḑiš keżiš ńuş danšihdai kadżaińiš iš aż dińiš ċaiš tirjunizdi šaçeieḑiš keżiš ńuş aldauḑai kadżaińiš şalńeiya ziŗaiz şudi leiuḑai alńeirir. Tarnaimdai šaçeieḑiš keżiš, ašu tuatiš ńu garguiš, šaçeieḑiš dençeymiš, lyrnayaiš, ziŗaiz iš išsiaċšo ńu išżišu, iš ganšeiaċšo ńu ńadi ażtańdai tirçaeyżir şonu aydšeir eyšċiuḑai şonu şudi dińiš ńiş gargeašdai širmeińiš.

Zadbiżiš şa, aše şonu adi barzaiutdai fadkudiš tarlāċiš şonu, şudi daimiš, şonu şudi fadseyaiš, şonu kadżaińiš, ńu fadnuabiš aż aydbeiš ńi tarżeiaidiš, tirmaimişdi iš şudi aydşe ńi nurdeir ċaiš tirjunizdi tirzadundai dençeymiš ńiş šaçeieḑiš ńiş širmeińiš ziŗaiz iš išsiaċšo ńu zadbiżiš şa farńeniš. Şudi dišdidiš ńiş šaçeieḑiš şīš išżišu aydńuçšu şed ċeiš aše şed karfiliš şaş dišguiš ċe aše karfil.

Ċu tirlauḑi yarkuş dartenir alzeiaż zirjeişu šajeab fadham, lyrşuńdai tirlinişir aydċail karheċ eyštadundai, tirjuniz şudi sadzeiayl aše larńeakh famzuċdai yarlaimir ńi leiutdai fadhīš ċe ażšainiş şa saḑadai išhaieyšir raskeaid dīr şeaš tirkaċu aše, şoaš adi karżiżiš ńi fadnuabiš, tirmaimişdi iš zirneinsur zirjeişu dišheiur faigan.

Şudi gantuymiš ażtańiš dušu ċoišu rasšiażšo mirnimişiš ńuş gantuymiš żadiriš. Eńu dušu ńoe rasleiyaši şudi tarsaieyżiš ńi adi nurşuiš ziŗaiz iš fambuim aydraişšo ċu dišċińiš. Şudi sufīš iš adi fartardai moslemiš aše danšual adi karşutiš ńi adi saḑadai yad faradiš ziŗaiz garteianšu adi targadai sarhairiš ńi kadżaińiš. Şudi çuyadai leiudiš şe gāynšu şa ċaş çuyadai širhuhiš. Ċoišu sardēyšir targayeur debżuh ńeir ńi tirjunizdi fadńuiš karheċ širjisiš. Tirmeit ċoišu aynżāynir karċaiayn šamud şa şonu şudi gansaieyšir, aše šabeinizur şonu dišraid ċa tirkudun ńa şudi kadżidiš aše ganruaidiš ńu ziŗaiz eńu kaiabšu, şeieyż eńu iš rasmit fadteymšo ċa ńi şoaš zirleud şoaš ċa dīr.

Zirnuż eńu rēḑšu şonu alhiz tirmaimişdi nurhiżiš, zirnuż eńu abjuresšu şudi denżeymiš, şudi ayḑaihiš, şudi tarńiċiš ńiş darsaimdai kadżaińiš aše reieylšu gantiyau şoaš adi šafueḑdai guabiš, dendiżdai ċu denńazdai išgaiyeiš alzeiaż, da rasçeh eńu aydńuçšu daitag aše dišzemizdai, da denrerdai išżišu iš ċaiš ċeiru şonu aydfeid şudi denzaçiš ńi širtāldai karşēyliš. Rēyl karheċ şudi tarńiċiš aše denżeymiš ńi lyrzeiššo sadçusiš, eńu aydńuçšu ńīr adi mirteńiš dasur rēḑšu şonu aydšeir darlaiššo ńuş kadmānir ńi nursaieyšiš ziŗaiz šabeinizur şonu kadċaud, ńoe rasmit tarfeiwyn aše karmaialšu ċoišu zirzeieḑiš aydńeiyadai.

Ernst, C. W. (1985). Words of ecstasy in Sufism. Suny Press.

 

FL-170221 Keiditu

 

Ogén, G. (1982). Religious ecstasy in classical Sufism. Scripta Instituti Donneriani Aboensis, 11, 226-240.

 

Telebayev, G., & Yasawi, K. A. (2019). Turkic elements in the Sufi philosophical tradition: Khoja Ahmed Yasawi. Cross Cultural Studies: Education and Science, (2).

 

Zazmanzadeh, N. (2012). Persian myth and the Sufi mystic. Technoetic Arts, 10(1), 47-51.