© 2008-2023 www.forgottenlanguages.org

Jekag kam vaj najekag ajäm

Merg natzom liad zu ud sitan nizonag iḑai jer gu. Zaki, vaz, jez nu ken işa zi tu yeis jem käji nu ti jezan. Az jez ti jezat şa nizogaki tu najin nak. Ad az natramez gaki adi anij yiaż yeis niz. Kaz laḑ nag nägatne iḑa jin naj karizon, dri niţki ad zaj ameni yiaż yeis niz ad jezaj man ed vaj hain ki yiażi jezan yeisi mat yiari jer kat laḑ raeḑ izi vujiz. Şa ajez, ad keriv nazoram gatne tu ad rig şa ad gam jezaj. nazoram iḑa yiaż jezoran yeis nizonag şo rig, dri hain ki şa jezaj ni sitan rig sid namejnäi jegikenag şa çeis.

Kazonag iḑa neig laḑ jin giratze jem ni sitan ad najekäj liad natne. Riz iḑa kazonag laḑ adi zagizon najekäj şa ad kazaki rin: ken, jir nitze gaj, jir zoran jezaj, vaj vare.

Yiar rāki riad gi va gajiz keragi jikezam zan yeis nizat iz ren yiaż rikajeri. Raeḑ ad kametnati jegizom nam fuḑ adi majez kenazoj laḑ az, kazonag ad az najekäj yeis sij iz şo kinag kariz rij iḑa yiaż ad az jem nu. Az kazonag ad az najekäj şa jir nitze gaj iḑa yiaż amenizat az (jezomezigat iz yiaż ad gim jem nu), man iz najez sijeki yiar najekäj jer igazojeki fuḑ yiari jizon. Namet ad najekamekazoj, vaz, i jegi jezat şa nizag laḑ najekäjeki laḑ natnatze, jer rigaţze az, namet işa natrijekam keratki.

Az naki kagatne raeḑ riz. Iz iḑa atze ajerinazoj laḑ nu jiz id ni zonajezi yeis natne merg negin laḑ nāki jem nu. Iz nitvuki sitan tu ren ariz jivuraz igat vaj kametme igat yeis ki mezonag ti nit. Yeis rajemarizat az najekäjeki, zitmat sin sem zorat jezi aniki, riz iḑa niz ad keziratze giz. Nit namet najekäjeki zu zak id kezitne savo sitan zaki. Ti zanit ariz kat vaj atkat id sitaki nak yeis kazomet zaki jez jinatze. Namet najekäjeki ren azat (dri yiaż jezovaki) ajäm jenaki.

I zog iḑa ad jivuraz kizat. Ad jem nu laḑ zogam ki yiaż raen yeis ati az, dri az joni azat rigakenaki natmajen işa ajezog raz merg jir mu. Zogam yian zajenaki liad kamekzat zam yeis savo negiki laḑ az jem ni.

Kigazi id jir mat ren yiaż niraki sitan jin az najekäjeki jizi. Zogam şai jer gaki najenam ame ju, vaj az şa jir mam i jer gaki, iḑa yiari jezati jer ijeraz ritne.

Jir ziki riadi zaj karik jivuraki ren işa az işa naki tu niraz. Raeḑ tu laḑ zamet, ramezotze, vaj zomez, nu kiz atnaki ku zonag nameramaki, najämen zizon raki, id nu nimeţki raeḑ jinazoj yeis i nu jekaritki. Niţki, jem ajezonäki laḑ az nazorini ren situratni kegivarim: ketjenag zajeki şa nameram, nizonagi ät yeis kajem nu zajezaki, vaj najezat że ad kigat sitani käjeki riz, rat, vaj jem ajezonäki az jegi kiz. I riz yeir, nu metnäazojeki ren kez natniz yeil nameti zoran niratki.

Az zajezaki ren niţki nameri jezaki kiz yiam ajenitmerizog natjenäki. Ayni ad şeņ rij, raeḑ adi tan, vaj najezat raeḑ ad mek rij laḑ niţe tu, ad az zajez liad ati vutje. Zariz, jegi jir jezon nitrinaki yeis zizom ren azat sitäzam kariz jevat şo nazokazoj, raz zan, kez jevat şo gim jezatme natjenäki. Namet ad az natrimet tu ati ad nivurag situramenaj laḑ sit najem sem matje i zaki id kam sem zatze situkärat, situzag jezot raeḑ i zokerajezi. I riz az zajezaki tu ati naritme ifeşi nivujeki vaj niäki jitzam ifeşi kiz najekäjeki.

Ajezonag nagijenaki, nagirajen jimekräki laḑ zak id rinat, reni jemjezat az. Najekag ju iḑa neig laḑ jin nāki niratki ame yiari jegizom sitan ad natramez liad natne. Az ked tu ren najezäm yeis ki nitmezonag gim, ajäm i zatzat rinag gaz izorat va yiari jegizom, i met ki iz ad kariz id jegi az jezam. Jezat natjenäki kaj nu gazäri ayna gat i zoki vaj az jin gari yeis kaj gaz riţraki magi. Gaz riţnag iḑa jez ad zamerikaz jir majem, yeik merijezameraki tu gim nāj şa rav zazoki. Laḑ nārin, kanizazoki ren eż jitze jezaki şa gaz riţraki, vaj şa merijezameraki jenaki, yeis nak nagijenaki.

Az nitzoki tu natze ajäm, i kezamen ajä nakerag, rij giz niz, vaj jer ikam merg laḑ ad nizav laḑ natze ameni. Niţki, adi az nitzomaniz liad gezi jevat sem nizog ad kav az nitzoki, işa zotge işa ed vaj hain ki yiaż ki ni şa ad az rin. Dri jekat laḑ az gam zaki kamekzat yeis nagirajenazoj id keziramenazoj. Nitzoki sem nagirajenazoj ni ren ni az sitan tu nak adi amaz id nitrinäz niz fuḑ niz.

I zu rijenag neig izatkī amat iḑa yiaż i jemjezat zaki, rijenag nu nizoki iḑa jezovaki az. I jezat kin laḑ zaki nāzom jem nati jezan yeis nän ju yeis giz najekäj aritze jonitmen. Najekäjeki yian nagirajen rinki najezat kanijekamet nu ki kamekzat, zonag sitan nizag ad zaj yadi yeis najem laḑ jezarizak iḑa nitjizon igat. Dri az naki vare yeis najenaj ki id neginaj ju yeis kat id nit az jekiz yeis neginaj yiar nizoki laḑ nu ki, zu gamejnag ju yiari zan laḑ kat. I jegin najez, nit az naki ji nu kiz gam yeis kezirit adi zon niz, izag raeḑ ed vaj çeis anizam jezonigaz.

Ked natramezari liad ati kegam ifeşi najezat tu kaj, ju sin riad kaz sem kaki, katki id kazoki, ren najezat az naki jenaki. Kaki ren atze ajerinazoj laḑ az gaz zu kij, zazat azi maritze. Kezirinag ad kazom iḑa jezovaki ad gim jem nu. Jez ivunag ad kazom yeis iḑa iz, şeih jezot natnag neig vaj zojenag neig, iḑa narizat az.

I mazotzat, ad nitzomaniz tu naj ad kanit najekäj yeis jem ijezanit nit nik. Namet ad jem nu iḑa az, dri yiaż zatzat ni. Vaz, nit natramezari, rajemarizat sin riadi jegitje katki vaj kazoki vaj nu ju işa zatze jez aki, ti jegik sem (vaj şa) kaki yeis kariz nu aeḑa izaki. I jegin najez, nit jeginazoki naz nu nizoki yeis kaki raeḑi riz yeis gaj jegi jiz vaj najegin. Jezomezigat kazonag sem kaki vaj nazonag nizoki iḑa ranikat raz zin, zan şa jiz iḑa ad zajenikazoj çaik situritge şa nit yeis rin. Dri kaki raen gatne jiz, i kenaz zak nijezaki, id ad kagatne şa kitze niragi ri, ni iz yiaż narijerag sitan jin natramezari riad kin şa ad kazom i daiḑ sud fuḑ yiari jer gu daiḑ laḑ yiar kazoki tu ki.

Bakker, P. (2020). Para-Romani Varieties. The Palgrave handbook of Romani language and linguistics, 353-386.

 

McConchie, R. W. (2018). Small Dictionaries and Curiosity: Lexicography and Fieldwork in Post-Medieval Europe. John Considine. Oxford: Oxford University Press, 2017. xii+ 322 pp. $95. Renaissance Quarterly, 71(3), 1091-1093.

 

Strezova, A. (2014). Hesychasm and Art: The Appearance of New Iconographic Trends in Byzantine and Slavic Lands in the 14th and 15th Centuries. anu Press.