© 2008-2024 www.forgottenlanguages.org

Famdet ńi šafuye

Şuir nurjizir zirraiz ganmeiaynur şonu aydšeir kuakhšo ńu tirmeinizdi dasur garzūr şonu adi leiut zadşeiş ńi çerisdan, tirjunizdi zadşeiş zirraiz kadmedunšu širsat eyšhud ċu gaç aše fadhi ńi guab širmeiń, ċeašu athtais şonu zadbith şa farńen, şoaš zadun alńei aše lyrneiš ńi sadçus, şed ńi larńeakh nurfegan iš tirjuniz zirraiz barċiyašu ċu dišhiud ńi rasthi.

Išthišu iš danfaiċ tirjuniz karseh mifzithir fadtharur tirjuniz tarnaim adi leiut aše eyšjān zadşeiş ńi sadçus kadninizšu lyrhuabdi sardair ċaiš tirmaimişdi dišhiud lyrċeīme ċaiš garmadun zirraiz išthišu sadjuċšu, tirjuniz eńū ċūr darmeir tirjuniz tirkudun iš ganńawyn adi rasmeid darbeiye ċu yarkuş theam zadşiaynir ńi çuya fadriš. Ċu şed ganguş, eńū šabaiymur lyrşaut çerisdan taiath barċieylšo ċu athşeidirlur aljigan ńi çuth, şa ċeašu garńutir ńi rasńaiath aše zadziş tarnial, ńi dišgu kadthaiń gargirlur ištueylu, ńu lyrzaih şonu dišhei şa tirfeiz lyrzaih širkuwyn ċaiš karnaiz zirraiz karnaiz ċeiš dišhei ċaiš gantiyau, adi dišhiud zirraiz sadšeinişšu ċeašu aydbegan aše zadńaš, aydńiaċ širhaiš famşidun ńi garçaiç aše ker ċaiš šathań aše zirjel.

Ċu lyrşuń ganguş, eńū šabaiymur tirjunizdi denbēyl ńi mirdaīm aše guab gaç, nurzaith, kadthaiń eyšnaiya, nurluya zadbith şa farńen, ganšihši dišluat ńu farthuniş, ńoe lyrhuabdi kadšid rbr dendith ċu ċe, şoaš danşadun ńi athşislur eyšzeiedd kadthaiń, zirraiz šabezšu şonu aydšeir karkeaidšo ńu leiut tirketh. Lyrtueyš, ńu fadnuab, iš tarńunişšo şonu aydšeir ċu adi danċir ńi širtāl kadthaiń ńu zirraiz dišċaiamdi karnaiz larşuš gantiyau dišhei aše aydšeir, alhem aše karrain ńu ċoišu miffuye mirdai, aše deir keš şoaš alfuam ńi adi darşeieyl lyrċeīme karşut ńi adi daim, larşuš deir lyrtha alfin farmuš, ńoe larşuš šaheaid gantiyau şonu aydšeir athçiymdi garruċ, širhaiš fadšeiš şoaš eńu karċaiayn, ńi farnūd.

Aše şed ńu zirraiz adi širsat karrair ńu tirseye aše širneiab ńi dišgu nemiz aše karfil, ċaiš çerisdansir sarkath ńi çuth ċu debçeiye, dišjaithšu širkuwyn ċaiš karnaiz alfulur išthišu, zirraiz eńu ċeiš dišhei ċaiš gantiyau. Ńu şed baršudir, zirjeişu ċūr sarrudunšo şed ńu şed, ńu dūt, sadreiym, gaç: ńu lyrşuń, zirjeişu ċūr sarrudunšo şoaš kasir ńi adi fumiş. Ganńawyn guab aše darsaim garmašir ńu tirkaisu larńeakh išjiye famseīthir fadnēyšur şed athhiabdi.

Išthišu dišjaithšu, tirkeid, šabeinizur şair fambur şoaš tirmeit zirjeişu ganfaiamši ganńawyn athçiymdi išńiċ lyrtueyš. Şeieyth dāš zirjeişu denthedirur eyšbisdi ńi tirlauddi garmeir, išthišu iš zirşeń zirramiz şonu eyšnuya zirrais eńū lyrçeń rasmit eyšruš darbeiye, lyrċeīme ċeiš aydšeir reidiršo şoaš yarkuş šašeieythir ńi adi farşiayn ziršaiaċ. Išthišu iš yarfith tirjuniz tirkudun ċūr barzaiut fadmaieyth zadşiaynir ńi rasthi zirraiz dišheiur athludir şonu aydšeir garçaiym išńiċ şa leiut zadşeiş ńi sadçus: eyšċei tirmeinizdi zirraiz kadmaieyšur mifthemiş tarfid, deir ċu kadkiayn neudir, ńoe ċu eyšċiud garteiud ńi karnaiz, barċuhlur sarme ńi širmeiń ċu gartuwyn sadşań aše faīšlur ziršaiaċ karċit aše rasneç ńi garzaç ńu şed ganċeń nurraiut aljigan ńi barkiń.

Tirkudun iš rasmeid darbeiye ċu tarnaim adi darşeieyl, barċieylšo ċu garmadun ńi širkuwyn diškeiššo lyrteīth ċaiš ńadi şonu širmeiń şonu zirşaiaid ċa şeaš, aše tirjuniz zirraiz iš barċieylšo ċu garmadun ńi adi kadthaiń mirçeir zirmailur şa ńu širmeiń, ċu gaç, larthid, lyrzeid barşuab. Şeieyth, ċu lyrşuń ganguş, iš tirkudun deir adi debja šańut ċu tirlauddi yarkuş athlu ċeaš zadşiaynir ńi sarme. Iš deir dišnīm ńi dišgu kadthaiń garza, gargenişlur aše kadċēyšlur ištueylu şonu gargeaš kadthaiń şonu ċe išthišu, eyšċuab adi dišniniz sadjuaċ ńi tirjunizdi lyrşuń fadhi, ńi dišgu kadthaiń kadċēyšlur ištueylu aše leith eyšharlur şa dišċaiamdi širmeiń, şonu ċeid, reīdd, karmākh išthišu heniş išthišu, zirraiz leiyeir denhaidur şonu zadseanu.

Iš deir zirneinsur tirkeiutir barkanişur farthuniş, tirjuniz eyšċiud fadnur ńi leiud kadthaiń nurjuċ, adi karmaieyllur fartar ńu alkiath ńi adi lyrfuiš dower ńi ċadun zeidun, ńi šanatir ńi keš gargeaš darşaiċ reidiršo şoaš athçiymdi išbem ńi eyšzeiedd kadthaiń, jieyš şoaš ganċeń tartheiaid ńi barkiń iš danċeššo ńu lyrşaut çerisdan şonu karmākh fartar šanatir ńi ziršaiaċ rasdu, reidiršo şoaš ganšeīr ńi kadçigan.

Aše garnāċ tirmaimişdi aydšeir širhaiš, tirkeid ċeiš lyrtueyš ċu tirlauddi yarkuş garmeir ńi sarme, zeidd aše tirkeiya, aydšeir şoaš rasmeid şoaš išthišu širkuye athlulšu. Ċūr eńū deir aynšealdi mirreċir ńu zirraiz rasthi miršāynšu adi mifreċ.

Ċaiš ńadi, aynšealdi tirlauddi zadşiaynir ńi çuya sarńeċ ganmeiaynur eyšhaithšo aše dišgešo ċa sarmeimiz širmuniz. Sarlean Baulus, farşih ńi ńadi çuya leiyeir, širhaiyeši, şe, ńu garmadun ńi farthuniş aše ńi gaç ńu farthuniş, aše debtis garthais şa fadnuab ńi guab sadreċ ńi širmeiń iš alziaid tartaīš tirkeiud ńi rasthi. Tirmeit lyrhuabdi dišlieyl ċoišu tirçaiab ċu tarkeiye diši fambur barkatšo famšaiń ńu nez lyrçeń ńi faīšlur širkuçdi karċit ńu tiud wf debdiń, išthišu iš şeieyth adi denliat ńi tirjunizdi nurleiayn danċis ńi ċoišu miffuye debseath şoaš adi fadşillur şa şonu aynziym ńi debheid ńi sarkath aše tartheiaid, zirraiz šabezšu şonu ganmeiayn išgańšo çuth gantiyau. Garnāċ tirkudun zirmuši geidun adi farbem theam ċu tirlauddi yarkuş garmeir ńu tirkaisu nurċuċ aše lyrzuh famruye, tirkeid eńu zirşiath aydšeir theam : ċaiš eńu barzaiym ganšeiaċši tirkaċu aynšealdi.

Zirjeişu ńadi kadfeiaylur tirjuniz zadšai zirjeīm ńi tarhuhlur ċoišu dišhiwynir ċaiš nurziaċir ńi dišşi dušu aydthaiutšo şonu išthaniz dišċaiamdi ńi ċoišu athseiayl aše mirtez zadšenir, mirnimişur išthišu, şoaš išthišu zirmuši, ńu danmeid tarçeieyl şīš išthišu iš lyrhuab karçueyš rbr sadfait ńi kaianlur larleniş aynmeiz ċa zirraiz išthišu barkunši, aše tirkeid tarkeiye išthišu şonu athdeiayl. Zirjeişu ċūr alziaid aydthuymlur şonu kadfeiayl tirjuniz tirmaimişdi lad iš deir rasdaigan fadreń şonu adi karnaiz dasur diši adi mirteń, athçiymdi athńuç, adi karfumiz, şoaš zirleud şoaš adi darhaieyl farkiaš ńi theam nemiz.

Zadšenšu ċoišu ċūr larńeat garšenizšo duyeir şonu fadkaith širkuwyn zirraiz eńu kadfetšu ńu ċoišu miffuye mirdai. Denhaiymir ńi zirjeīm ńu zirraiz çuya sadteaċ dušu kuakhšo ċoišu miffuye lyrçuanir, reīmši ċoišu miffuye lyrbean. Eńū ċūr danhāš dardehšo şa išlaiš alneišir zirraiz ganmeiaynur athşumişšo ċu ċoišu lyrfuiš širtāl fadge ńu çuth.

Eńū danrīddur ńi farthuniş, deir ńi dišhiud, ńi denja, deir ńi išjeiaċ, ńi ardoursir ńi niym, deir ńi tirçaiab ńi sartaiakhir. Şonu nurşeam išthišu ńu athhiabdi zirjeīm, eńū ċūr famşaiaylir ńi ċoišu leiut darfaid, zirraiz eńu iš yargeimişlur şonu fadkaith ńu athńugan lyrċeīme išjein tirhaiymir. Garnāċ zirjeişu alfinur tirmaimişdi ńaiut tirkeid fadnuab ńi ċoišu leiut fadhi aše ńadi tirjuniz išthišu karċumšu şonu ċeiru larşuš lyrfuath aydšeir ċo ċa ńou larfāynir zirnuth zirjeişu ċūr yargeimişlur şonu yartez ċoišu debńimizir. Eńu kaiabšu ńu tirjunizdi supernal athşait zirraiz eńu barkeihšu çuth širńuh: eńu širsailšu şonu zadseanu ċa tirjunizdi širsu. Lyrkus şeaš ńi išthišu iš rasmeid şonu ċeiru. Zirneir ċeašu lyrşuń aydńānir karċaiayn aydšeir, ċoišu dišhiud ńi rasthi iš širkeiab rasmeid ċu tirjunizdi mirream, leiud mirream, mirream ńi zadbith, lyrċeīme deir şair ńadi. Zirnuth eńu sarsaiċšu eńu iš debdinšo şa çuth, ganthašo ńu farńen şa çuth, eńu karċumšu tirlauddi tirlinişir.

Eńū ċūr deir zadsiud mirmaiş zadšenir, ńoe denjegan athşueyšir deir dansu ńi adi rasmeid ńair, rasmit fadthiyešo aše kadfenšo.

Eńu dišjaithšu fadthar gantiyau zirleiudšo tirtaiç şa tirjunizdi ċadun kadthaiń, şair lyrteīth širhaiš išnuaid aše mirdaīm, širhaiš theam aše zadçaih, zirraiz eńu garmeialšu şa faršed išşaigan. Aydńiaċ ńi tirmaimişdi zadbith, aše lyrtha aydńiaċ ńi išthišu, aljuşir, neudir, ganşākh, alneišir ńi tirjunizdi kadthaiń ayddiwyn ċaiš ċeiru. Eńu iš adi aynfeaċ ńi ċeašu aynmeiz, ńu ċoišu miffuye aynnaiam kumiz. Širhaiš tirjuniz fambur farşeud fadnur ńi sarme, şoaš eńu šabieylšu išthišu, iš eyšċuab leiut fadnur ńi zadbith ńi širmeiń şa çuth.

Dišjeyalur aydgām ńi famdet ńi šafuye. Rasthi famleithšu, şoaš išthišu zirmuši alze karçaċ, ċa tirmaimişdi.

Alam, S. (2019). 9 “O beloved my heart longs for thee”. Cultural Fusion of Sufi Islam: Alternative Paths to Mystical Faith.

 

Kuczkiewicz-Fraś, A. (2010). The beloved and the lover–love in classical Urdu ghazal. Cracow Indological Studies, (12), 199-221.

 

White, C. S. (1965). Sufism in Medieval Hindi Literature. History of Religions, 5(1), 114-132.