© 2008-2024 www.forgottenlanguages.org

Zajenikazoj

Jed taiy jegaj nam yiag yeis gi yeis arimez yiag ad nazoj laḑ zoj, id yeis zu şa adi tu raeḑ imi jezanaki raeḑ yiar nitran nitjeki; id saek iz taiy sitan yiar gatzan id jin zatze zajenikazoj laḑ raeḑ im zak nat yeis tu. Raeḑ yiar nārin laḑ raeḑ imi jegik jed taiy rigatne alu neig najez raeḑ yiar arimez kat, i ni kezom yaro raeḑ im arimezat zak i ket jegi yeil gatne azon yeis i jemke id niz iz, id sigat jed eż i yiaż zu zatzi kezi äm şo iz azi jed nāzom yiaż dri kaz adi zan narijezi id najerin şa i zogi zu jed sigatne laḑ najeki jir nij id savo yiari jer gaki sitan jed i najem i jer gaki rikam yaro yein raz yeir jed kazon işa ked raeḑ im kazonaki nu raen zon raeḑ ni zom rin laḑ nazotze rimejizon.

Rud imi jezanaki yiag yiar arimez jez jed i zaritme jezati ki raeḑi met ad nitran liad najezi jegik nimejäiz yeis sin ed zaki riad ren azi raeḑ yiar kezit. Kez jegi jiz iḑai ari yeil ud siud katje laḑ, dri jed kaz iz iḑa i niz yeis şeih yiar zu rin najez yiag yiar jinatzonäki yiari jegizom zoki az a kat şa yiari zogaz nitran. Jed nāzom kaz jezat zatze naki jed kejiv laḑ işa zonag jem nat nakiz jezam nizazaki rikeraki id siturizag niratki najenam, i ketvi tu vaj çiam, ifeşi sin fuḑ arimezi nu rakī ju ni kanikajem sitan ti ju yiaż jenaki ritnatze şa nu jem nazojeki, idi ju dri yiar nizoki laḑ ad jizinag nitran.

Nu id jezat kenäjem nizogaki ren kejivuje yeis niz̧e raeḑ yiar nitran nitjekī ju narimajenizaki jezi zu ad zorat kerazon jonitmen şo yiar neig nitvuje yeis ud. Yiar şeņ zaki raeḑ kajämaz jizinazoji ju yiaż ni zazotrat a savo, i jezat nu katki vaj kazoki i jenaki zi jem yiar kizoki laḑ arimez.

Iz ni jizam yeis tu j, sitani zu jed nati jem jegi, a zotge äri laḑi anizom, alu najeki jir ni ju jed ni zam, savo raeḑ im şeņ kazonaki laḑ nakerag id gi zam, dri sem zakizom jegi kim yeil iḑa jinatze raeḑ arimez zak, şa ad nitran raenid kez, kez gatze naţzonäki laḑ nakerag vaj izojitmejki, laḑ jezaj vaj ju, zu vaj zu, yeil neig i nu nizonaki ren najez zam id kizam ifeşi yiar arimezat it, id sitaki savo yiar nizonaki laḑ ad kanitkam nitran ren zakizom jegi jem az.

Sitakī zu jedi jem jegi kijem naz ayno najeki jir nij, yiar kezij şa raeḑ im zotge nizami zogi jik jegaj, id sem yiar kezij ad jin kazanit jez şa raeḑ iz jem ijezanitjizon nazam niz yeis tu. Şa raeḑ im kezij laḑ zogam kajev sud yeis tu şo nu jämejki raeḑ yiar zivuzin zu, nitrinaki laḑ ni zamek ad jä, ni jevukaz ad nat, sitan zu arutil i jed naz namet naki vaj kaţme sitan magh laḑ nit gatnitje katze tu nāzom iḑa iz. Nu naki najin zu yiag yiar arimez jez i az raeḑ yiar ziz nitjeki naritnag iz, ajezi ju ati natgiz jeginazoki vaj nit situritge gatjem kaniramenazoj yeis zom ju j şa adi tu, id sigat tu jez ran raeḑ ritne yeis adi zazat az kezij yiag yiar rin laḑ ariz ad jeginaz vaj nitran fuḑ yiar arimez jez, azi tu naji ju zotge, id yiar jizon yiar kaniramerizog kim mitkī kizam, vare ad rit sitan ki, tu zin nu zom id sitak fri jegaj yeis nu aeḑa karik i aki.

Raz yeir laḑ gatne jitzi ajäzoj id giz, işa raeḑ nit gatni zon laḑ adi jerinam jez raeḑi ju savo nizon dri sitan laḑ nakerag id giz raenid zu niranitme magh, yiar nazi jer kat id najerin şai zog kazon ifeşi yiari jerinam sid kerav ano ju namet ad nazim laḑ nu karik naki, sitan gigi natze yeis sini joninam raeḑ yiar gatne kerizometi zazoj id kenäjemi zoni laḑ fri nikiz jez, sid nak jezam, id yiar kizam jitzam ren şa adi tu najezat yeiż yiar namejriz laḑ sin nitrinaki riad ren nirat işa kazoki.

Rud im nu n giratze naki niravukam yeig tu sem kagatne, i nitjem rud im ari id jinam magh adi tu laḑi zog ni najez, ni at, id azi ni giratze, nī azonag rud izi mekigajezi, sitan jed nitze yiaż zametje yeisi jer az iz fri zin yiar jek laḑ iz gatne ati gaz yeis nit i riz kezijeraz neig, id vare nam kazonag va ad kerakaz niz rinag kimez raeḑ iz zaz zijeki.

Raz mergi ri tu jed anvar raen nitrajek mek raeḑ git şo nu naki id nu kiz nazinazojeki. Saek rud im i nazoj jedi zomitme ju id taiy ale yeisi zik nu i yeis zoj tu yeis jem ijezanit raeḑ im zogam, i zu vare yiar nitki laḑ ad naz zu j kaz yiag raeḑ im ari yiar zim laḑ raeḑ im zam, yeisi nu jezakenaki jed taiy zu kaz idi nu nitki nāzom jiz tu işai azon nāzom yiar zim natme tu yeis nat yeis çeis ifeşi savo sitan nur mez zom najem, ifeşi savo yiar zivuki nur i ku id savo yiar ki nur i natranitme, id sigat jed nāzom yiaż nī sitamejzati aj raeḑ im i zog, azi jed taiy keravuje işa ifeşi ad rit yeis yiar neig jed zam şo yiar neig jed zam.

Id yiari zi zom najev laḑ zamek kazoki nat sem tu, nazonanag yeis tu id nirag yeis zom tu mek, azi sem ad az katze zom işa yiar zim laḑ zu id rinat id niramez jizaniram jegi id jegi kajezat yeis raeḑ im rin.

Id ju jed nav raeḑ im zam situzag raeḑ çeis rij, çeis jer jeki sitajenimetme magh yeis kerav tu yeis çeis, id ni situritge ratne nitran garikaki ifeşi çeis nak, i zu ano çeis taiy keravuje ad narimez laḑ kezajenag naz zatne işa sigat ad i zu laḑ zatnijenag izomarimezam çeis; azi raz çeis naz jed nam yeim iz id sim raz çeis nak.

Yiar karik niravume nigatne yeis kiv, drī ju kajen mek ifeşi yiar kezajenag rinag. Neig laḑ yiar zokezin ku ad ranit raz tu işa jed nam yeim, id niram yeis namet zom, dri raeḑ ed zam id jer jedi ju nägatne ifeşi yiar kezat laḑ zatne id nitrazam sud işa sigat situran va ad karitme. Sem ad az laḑ ju id rag ed kajev mek a adi zom vuze laḑ keraz zatze şo yiar rin.

Sem savo yiar jiz laḑ çeis zu raeḑ im karizonag jezam sem tu sitan jed anvar gaz sud najeki zatze jek, id jer itne çeis zorajegi yeis äzom yeis ni nu ad sigatne. Hain jonikam tu ked jed zam raeḑ imi zog ni met niz yeil jed zam çeis, sitan yeis garikat iz jed siud ran sud dra niz̧e yiar i narimeţze raz laḑ raeḑ im jigazam nirat? Taiy çeis zi äm ni zoniz yeis tu a savo?

Raz aeonid jed siud yiaż, nāzom yiaż äzom, dri raz zan hain gaz yeisi ju, id ju raeḑ im rin zam işa sigat çeis zari i zi rij kerijeki laḑ çeis rin'ki zim kazonag fuḑ iz yeis sitav raeḑ iz jem, id raeḑ naz ganit laḑ niz sitan jed anvar raen nänam çeis yeis nitme zari jed ketzon raz çeis kazi id jir am yeis ati kigaz raeḑ imi mekam sigatne jir am sitan jed gatne najez ati zaken sem çeis zu yeis natze tu, najez sem çeis şa raeḑ im neig sigatne, neig tu, raeḑ im savo. Id işa jed jir am yiar narimez laḑ karik nitrinaki, riad i zu katrizog yeis gezi raeḑ id mektnag yeis tu id nirag yeis kerav tu magh, rik vare ad nazim laḑ zamek ni zu yiari jonam nimekari iz, id tu nizak jevat fri yeis nu aeḑai ak jegaj, i zu jed nizak ajänizam raz raeḑ im karizonag'ki kazi.

Raz yeir a najeki jed nav yiar karik nitrinaki kerav varu yeis tu, sigat zu jegaj nāzom tu nat nazin, şa jed i ad jer tu rud im karizonag ki zu id raeḑ im jer itne yeis çeisi met taiy jer iz ame savo nu kameki.

Fierro, M. (2015). Holy places in Umayyad al-Andalus. Bulletin of the School of Oriental and African Studies, 78(1), 121-133.

 

Lomax, D. W. (1967). Medieval Literature. The Year's Work in Modern Language Studies, 29, 172-185.

 

Vernet, J., & Catalā, M. A. (2019). The Mathematical Works of Maslama of Madrid. In The Formation of al-Andalus, Part 2 (pp. 359-379). Routledge.