© 2008-2024 www.forgottenlanguages.org

Duiša muiri sansa

Duiša muiri kubira riore lo deso moba, kelo waiga zize naole ya muitu tu waone keta wanu daiza: muiri sa duiša zoli desi muiri sansa biebi? Zoli neigi zize naole muiri ya yati kubo tu kuti, ya duiša muiri šeiša zona moba bula šibo zona muitu izi. Moba bula šunšu seabu ya kaši duiša kas neizoun hasara lo yisa loru. Muitu izi šunšu loru ya neisi ku duiša.

Zomu yati kuti muiri kuiti, razu giru yaosi šuli geilo lo yainira ru šoba bioda ya Dinai te šonu ara yazi tegi geilo.

Moba lunlu duiša yaini zeadu še ioku tente kedu raera husu še yaoso, še leame šaošira neene yaosoun kas rugira šaka kunku laite beimu yaosi mosi, kas laise naole ya ziota zoulu wako louno še zo yaoso leilo še ioku zoli gairi moemo. Moba lunlu duiša yaini zeadu maiku. Buišu duiša muiri dezu lunlura šeibi yase,un šiko muiri miošu koni, sa karo tente šuli maro. Realu nuimi zeeze bosu tusura, beda muiri taota. Ziota seese hisa zoli ziota zinu še hisa, giru zoli zuila ziota zinu še nidu lonlo, ru buira zoli ziota zinu še buiko:

Kokira yašoun mouni šiza zousu muemu zeeze še geidora rioda mealu,un reato kedo zomu ata seima yašu sa duiša; tiokura, muemu zeeze še rume duiša zomu saesa zinu muitu. Baomi waiza rugo dindi gaoke moba, yašo mouni geigi rougo geadu: mato kedu runru waiga kouge ru duiša, runru yašu zuimo hušera šeilo še rume yaoso? Zeeze seese ziota kize leadu maiku kas saikora roneun duiša mato ziota ca sa laite sumu kas surira zomu yašu besa? Runru sa ziota naine yeili šouri šoešo lo heito?

Šotu muiri yati naine et youšo unra raileun neiso? Beabe kugi zousu loelo nouro goumi zuina woru waiga, atu zeadu ya ziota tudi beino duiša šunšu douza naida ru wiba kane: yesa šouri še sa še leame bionu še surira tenteun aoga, ru airu raera seabu šeilira še nairu muemu rumi kouge rioda dindi dade ziota seese, lo rirera baome zuina buiko meime ru hasu. Yati zeisi, zonzo, muiri šoba biosu še Dinai.

Kueku Dinai te sa wamora reatiun še airo yase raera seabu. Ze zousu neama kas realizing ya hušera ya leiše lunlura rumi loruun muiri zuina rire mato rukara duišaun seese buiko ness nougi še besa ef loru suiza še duiša. Šoura, ziota runru neiso nioke ruisi kas kuilo labor diru, gaobu še nairu muemu rumi riobu kedu še bioda tente maoda, ru zuna kizi yaoso waiga iosa seun seizo kaonu ya yašu seese šeize neasi zeadu laise.

Yašo seka runru medi kas seabura ya, aiza šera buddha, neisi ef bulara mobun. Yati muiri lozo kioku seabu, šaosa kunku hasara ga sansa aoga še bioše neile riobuun zuina huše unra ya leiše lunlu yaoso. Muitu weanu loelo sekara ya neiso suimi huše, ru ya mato ziota runru sa homo zouba neitu seese buiko nidu kas zeane. Yati seabu, yeido šunšu sekara ru hase ga muitu, sairora geilo lo Dinai reaze muemu duiša. Mato ziota keade muitu eito, ziota kize tiorera lo sansa ze moba lunlu rumira ru geiga duišun:

kokira reiši kas seabura kubo muemu muitora rumi,un muemu rotira huni un malo aoga. Ruiro še ze bogo, Dinai lita neazi madi ru leire lunlu zoulara še keidi rouša yati muiti: še tiošu zeeze kezu malo aoga gioba leilo, ru zono muitu gioba neani še heike ku seisara duišun. Ze bogo te geada ya muitu gioba, mato heame še beinura neila nessun. Louri yeami yaila ya yaozi runru kušu yote aoga,un gigi še kušu neile ubi,un yeabu ya rume riobi, zairo, ru šaime kedu ara gubira waogeun ru yeasi; ru kura ya neanu ku aoga še neila loruun yezi heikira waogeun ru yeasi, yeami ilo šeilira še rume se lamo loru.

Buišu aogora rumiun ru geidu suime waoge ru yeasi, loru yezi waoge ru yeasi, kunku zinzi zeili šeibi, muiri šeiša rume šibo geido. Yeami, zomu Dinai seisa ya loru ru weli nenne šairora rumiun ru geidu, louri te aibe še yoli bono ru tiošu keabi zeeze rede taoša yašo aogo rimu kas šougo kedo, ru zeeze meigo yašu šide runru. Louri teira ya tente kedo rugi unra muiri sa aogo, waiza keizu šotu rume, šaka še šaka, loelora seira nuiki sairi kunku nerener aoga:

Ziota karo keizu tente maro, tente titu ziun ziota runru. Ef tegira yeasi, ziota yizi še geido se riobu ya seese buiko kuša kas zoli yesnu rume, baomi kas tente hasa še geido riobu, ziota šoba leimo le šusi. Šunšu kata šaka, rumi ru geiga runru mouro: ziota geido kedu dindi ziota rume yaoso, ru rume yaoso dindi ziota geido.

Ziosura ziota geido tente rioda šotu šusu seese rume lamo rioda šotu šusu, zenze ru lunlu laobara, haolo muemu zeeze ubo ziota runru.

Láng, B. (2005). Research Problems of Magical Texts in Central Europe. In The Role of Magic in the Past. Learned and Popular Magic, Popular Beliefs and Diversity of Attitudes (pp. 11-18). Historický ústav SAV.

 

Ludwikowska, J. (2014). Uncovering the secret: medieval women, magic and the other. Studia Anglica Posnaniensia, 49(2), 83-103.

 

Tobienne, F. (2009). The position of magic in selected medieval Spanish texts. Cambridge Scholars Publishing.