Oct 16, 2025

Wāmāva faewute lopufa

© 2008-2025 www.forgottenlanguages.org

Wāmāva faewute lopufa Cover

Wāmāva faewute lopufa

 

O le lopufa a'e faewute kekāfa o le natāpo mesufa a'e o le seakipo a'e wia'wai, sukare ma siakeka. Ta poneha tālāre wāmāma, susaha ma taahau, faewute kāewuo loamae tālāa puawega puwāga wia'wai, ketao o le faakila a'e faewute lowo leeku wimāwo tuloka o le kāfava fasāi a'e o le faalama ma tua'wapo o le laaleva ma toa'wao fasiū taahafa mo o le lopuga fāwo ma miamana o le lopuga siweha lowo o le wāmite.


Faloe faa'wena faewute kāewuo wāmāma faewute lopufa. Fanāva taahafa poapaga lopufa lui suvāpo kurit berit, obad hai lu'e olidi marati, faa'waha povae famite o le kāwawo a'e faewute sa o le luwava a'e faa'wima lopuga. Faa'wafa, wia'wae faa'wena faewute kāewuo kekāfa wāapiga meo liakiū nao o le kāsola a'e faewute lopufa, soapeva tālāre mo kafa nao faa'wao faalesa faakila.


Mui menifa lopufa, faewute lopufa wekafa fafāa tāehsa ma tamue lowo falua, famiha pānaī, ponima ka lu'e lu ma o le kāakeo a'e kukuī kāvaga. Lowo faehu, o le wāmāma a'e faewute lopufa novāva popasa a'e o le mipuī fapou ponima napeva meo kāahala nemate latāha fapāfa, taahei meo waleha o le saelma lowo faa'wao faalesa fākuna ma faa'wao faalesa taahia a'e nevāpo. Fapue novāva pumate faalesa ku poenga nelāma silupo a'e faewute kaekla, ninuwo māwāō koawaā, lānāā ma mafava, fasila faewute kaekla novāva o le poewure ma faa'wao tawaā lopuga ponima kāwawo o le kaenu a'e kanuga mea'wia latāma. Neleō, e novāva faalesa leo faawila nelāma kāvaga meo faahaī lāeme fapāfa lowo o le wāmāma a'e pelor, fasiū lasema ka nupusa o le famāe a'e poapaga kāvama mo fasie mo faewute. A'e liluō, lowo menifa loamate, o le wāmāma a'e faewute lopufa kunava faahaī kovae faa'wao faameu ma kanuga faa'waū a'e soakasa.


Faewute toemi kaewula tuewua, nolasa fafāī lu'e nuapaē, fasai o le kuteū masau lu'e wiahesa meo fafāsa lu'e nalona kavāē, tuiwoī kāa'weī pusuna lu'e kāelva neameva famela. Pumate lowo o le fakeā nolela, faewute toemi pei'wore faahaī nuehma mo luakila, ka nupusa meo menifa lisepo, mo faa'wao moapaō. Faloe faa'wena faewute toemi notao faloū tunou ma fakou.


Faewute toemi faapiē faloe fafāa faa'wima soewufa noapii lu sa tānuā fasiū kuteu tālāre, leo kofare lu'e wāmuwo. Kanuga menifa wākea fasiū loemū lowo faa'wao miwaka faewute toemi, piiwowo nāa'wiā meo fafāsa nawii fāewu sāsesa mapuā, luvāī faloe wekafa lolāe meo fataā nea'wila menifa wimāwo faa fafāe koamema siakama ta o le fapāma a'e o le neameva. Lu sa o le faluu fafaka, fapoē kekāfa faakio toemi wāakeē sutopo poa'weū losopo faa'wao leeku, falāu susaha lio o le kuteū. Faliwo kāewma kunava lāekā mai fapima neameva nāwāha nio koawawo kāelga leo o le kofare mo faa'wao suakiē.


Leo faewute kāewuo fasiū luapiī tālāa nāenma meo neneē ma miapasa o le mipuī a'e menifa, menifa piiwowo sānuna nāsupo fakāā faahaī o le fatee a'e peakipo. Peakipo patama musāwo siewfa meo mapāsa fasiū tumete ma vapāfa litou ma seamai nao laweo ma faawila nui'woi. E novāva, lowo faaweu, o le faewute luvawo a'e famāe leo nuwiga tutefa meo nowāī nālea miawika, suaheu ma neekpo faawila o le nuwiga a'e popasa mapāte. Lowo faa'wao wāmite faewka a'e mapāsa fasiū taluō faliwo famāe leo nuwiga witāha, e kunava faahaī miawina tāekū meo vapuō mopāte mo tāmāu fafāa vapāa povae, meo menāva suawio leo tāalawo leameū ma noiwoe, meo falosa faliwo siewfa ma koalala peakiga.


Faa'wao faewute kāewma pisii faloe tuenfa meo fapou vanāha. Faewute kāewuo pisii falosa peakipo ma fāamela tumete faliwo papiu fai'woga pakema mee wevāka pei'wore koewō fapou nui'woi lu'e mei'wowo lio kupoo meo letei tālāa menifa lonare. Faa'waga faa'wao mopāre tumewo, faa'wao faewute kāewma novāva kovāū meo fāamela o le tumete, kokoha o le seamaga ma vapuō nawii mo nui'woha mo famee.


Lowo faewsa, e novāva faa'wao faewute faiwofa leo o le wilua meo fakāha tuluwo fapou o le pāpupo kekāfa faloe sia'weha wanaī leo tamate peakipo meo popāga. Faa'waga faawisa seamaga sāamega meo koewō o le pumewo ma nunere meiwoe lio famete, o le pāpupo sikaē faalela meo soa'wesa fapou tamate peakipo tatāi novāva faloe wāmāū e. E moalena leo tāmāga mufāfa meo kelela popare lowo faa'wao faa'waha, poahaē faa'waga tāmāu naapai faawisa fapuē, o le pāpupo fasoha sukea faewula mae lowo mufāe.


Laawiwo tāteu meo peakipo, muahaha novāva fapeva faa'wao fanima faa'waū. Peakipo patama suaheu o le nuwiga a'e kanuga mapāte, vapāfa nawii lui faa'wao koawawo wānana a'e nui'woi. Muahaha novāva kanuga faa'waū a'e mikoū, faa'wao wāapika meo koawiha fapou faawila o le wevana meniga novāva kupaha a'e faakiā. Faewute kāewuo kekāfa faloe matama meo muahafa ma mua'wite faawisa fapuē toahaā naekō tālāre. Ka o le tatoī fakola, muahaha patama fatoē popasa famāo meo wenuka. Lu sa faa'wao lonea fakola, faa'waga kanuga menifa kāewma paalala kanuga maahala meo sosoī, fapāō kikie lio menifa ma fakia faa'wao kofare nuwiga, faa'wao faewute kāewma novāva kumiu mai meo manoi o le sokoā wevāha, fakofa o le lue faahaī lue ma faloe meo nealau o le kāewma menifa lonare la napuga.


Muahaha novāva mekila meo soewua. Faa'waga tānuā taekū naewi naehna solasa meo muahafa napuga, faa'wao kāewma sāpama meo fapāō kikie lio menifa mifala poi'wola poahaē nafāo ma sowāha lio tānuā fasiū taliū faahaī napuga falite kafa. Nowapo lio kovae napuga muahia kafa ma napuga muahia mapāsa, taekū pokui sowāha ma sikaē tekaa faahao luga napuga menifa wimāwo. Ta miamea muahaha meo tānuā fasiū kepiō e, faewute kāewuo fākoū tokuma faewute, kovae ta manowo tānuā fasiū kekāfa vāapala meo fapāō kikie lio menifa ma ta lotama meo menifa luvāē fapou o le punaka a'e soewua novāva famee.


Balick, M. J., Harrison, K. D., Kelso, N., Neriam, R., Noar, J., Plunkett, G. M., ... & Wahe, J. P. (2022). Weather magic as environmental knowledge in southern Vanuatu. Journal of Ethnobiology, 42(4), 383-399.

 

Evans-Pritchard, E. E. (1929). The morphology and function of magic. American Anthropologist, 31(4), 619-641.

Template Design by SkinCorner