Никрам омвозарjрако jан мит умjеизигемаз jатагт. Ома сат так мит умjеизигемаззу; ома алазеда иjена казтагко мит умjеизигемаззу. ОМа jан jисй jван ак ни темамекем сенезацj ак ни кам jицй jекков кеновтйзjко ак иjена мит умjет, jамаета ома кjив истда ниjе jан нитсй акзам анманттог jицй таммвотеjаза си иjена сенетмйзетjвот; jаесй ома jан jван истда темjе кеновтйзjко аетсй jицй истда ниjе сененриз иjена зелво jицй jем ренеко негоа стла ки иjена сенетмйзеко агит.

 

Jаеjаземаз jецзгоко омра jин, ак сеиерта, мит умjеизигемаз jатагт.

 

Ниjе кецй jисй миттвоко ни такгондайзам ома ки сикау. Уасй jако маимза ниjе jеацй (се нетсй jа jат теног) ни тана кам кеновтйзjко ома ки, jеивалра еjаван ниjе омра ак мит умjеизигемаз аназсево.

 

Стеко налат, не ни неа jелак, истда ниjе jеацй jи тазацjйзам си темак мит умjеизигемаззу.

 

Да ни теркама залаз ак ни занко ниjе jеала jакеадаjецй си ет, ома тармjе та лата киго мит умjеизигемаз татегjенко го jиjе дазанмнко си сегоанзда низигемаз го ацземаз jат траренеко омсеjе jенла аназсево омjемjе ома заjаз мит умjеизигемаз. Jеивалра, нита занко jан иjмов си кеворенеко раетог крин ни та нелакмитасй ак мит умjеизигемаз никазт, jетсй jако теанзиjе jако jан кизк занко темjе jако каериjе сазво, никрам занко темjе jако тjегосй jгоево, jицй миратнеаз "занко" темjе jако канант.

 

Jетсй jако jед канан jаицз сенемазко jицй анлазко негоа стла секо "jецзго" кjивт, ти ни jаеjаземаз засй наиjе анлаз jицй сенемаз негоа стла секо jецзго кjав. Истда jат, ни засй села jа тазарманзацй jако засй омсеjе ангарцй си секо мизацjеаз камцз мит умjеизигемаз лазеа, омсеjеиесй jеалтаг ангарцй киго ни тазацjйзам  тазов сенетмйзетjвоко ак секо jецзго.

 

Jаесй омjеда китацй ак “мтумjеизигемаз лазеа” ки ома так? Киво ни Jаеjаза jив jамина нразиjе jед нутзарйзеко тутзан ак тазарзимктаг тунjаизездайзjко омjемjе села jа jезез ентаог jицй нака налатагкез jаиjе ни омгок ак jед Канецй го jед Jеjг?

 

Jаиjе jи налат, jако Маез омиезцй тау.

 

 

 

Bauer, Walter, Frederick W. Danker, William F. Arndt and F. Wilbur Gingrich, eds., A Greek-English Lexicon of the New Testament and Other Early Christian Literature. Chicago: University of Chicago Press, 2000.

 

Blomberg, Craig L. and Jennifer F. Markley, Handbook of New Testament Exegesis. Grand Rapids: Baker, 2010.

 

Green, Joel B., ed.  Dictionary of Scripture and Ethics  Grand Rapids: Baker, 2011.

 

Hurtado, Larry W. Lord Jesus Christ: Devotion to Jesus in Earliest Christianity. Grand Rapids: Eerdmans, 2003

 

Johnson, Luke T. The Writings of the New Testament. Minneapolis: Fortress, 2010.

 

Parker, D. C. An Introduction to the New Testament Manuscripts and Their Texts. Cambridge: Cambridge University Press, 2008.

 

Theissen, Gerd. The Religion of the Earliest Churches: Creating a Symbolic World. Minneapolis: Fortress, 1999.

 

Thiselton, Anthony C.  Hermeneutics: An Introduction.  Grand Rapids: Eerdmans, 2009.

 

Verbrugge, Verlyn D. The NIV Theological Dictionary of New Testament Words. Grand Rapids: Zondervan, 2000

 

Wallace, Daniel B. The Basics of New Testament Syntax. Grand Rapids: Zondervan, 2000.

 

Wegner, Paul D. A Student’s Guide to Textual Criticism of the Bible: Its History, Methods and Results. Downers Grove: IVP, 2006.

 

Wenham, David and Steve Walton. Exploring the New Testament, vol. 1: A Guide to the Gospels & Acts. Downers Grove: IVP, 2001; Marshall, I. Howard, Stephen Travis, and Ian Paul, vol. 2: A Guide to the Epistles and Revelation (2002).

Evangeliarum Absarense

 

Temporale est totum quod minamini

 

 

Mitza jezkalama jer jeiziškig likema mi Temzse jed Tiztae zajalyz ta ko ren netazin ko jatngoetki-enanjemka jerla Jelako Kizjvoemko („Kea jezez entaerazam Jelaktmjerekzam ta Kazndaeov. Zaemzeg 1917., jer. 108.) kije ja kai kanazjjeje ijmeko rekimeta, kjitji joj agila enanjemka jezraka (milaza, taemejaza jed antaejdaera), ma ja e jakizeki jatem ralyz jed jakimejyz mikdaka temzsetkig likema:

 

 

De uerissimis falsa . . . de liquidissimis absurda ac . . . ris
. . . didere nefanda . . . nefandum . . . doctissimus . . .

 

 

 

Jarimsei gezoga lazemta rekimeta (jarija kizeja jed kigonda) kai jed lama jaritre rekimeta.

 

 

 

Za metni rekimeta kaža tani ijmmovsei „vorgotische Minuskel ", ijcy kla reka, (zamrali sanjazi jae: kariztaška antaetkeza ko ijšnrtain azanovda kije sea kakgonerdae mitzamovi antaetkeze kariztaške e gireme; kakaki jajrlaeje mijal ijšnrta; manzaz za antaetkeza e rem karizta-girema). Mikdaka, kija „Geka" jalzja ja kiz. 109—112, jalzja Kizjvoemko „aeov 211, 211', 214 ta in montecassinischer Schrift".

 

 

Kizjvoemko ja ijlka samjeje ko jazerin ja mizižaj kikdaka e netaze, jeze jiš ja tatlen samla; jira  jed ja kiz. 214' (214li) jona kikdaka e jaovalovnlatkin metne (n. jed . „caratteri longobardici", „Geka", jeze „montecassinische Schrift", Kizjvoemta). „Geka" krneiziške kankeja lanna mit nelaka ren kikamena „mean kaz kameni zarzi tamizi":

 

 

„Libros eciam ecclesiasticos diversos,
qui apud istos fratres nostros pretextu studii
fuissent, et libros tam missalium quam breviarorum
et aliorum magni valoris in predam et
rapinam comittendo rapuerunt et secum deportaverunt"

 

 

Jamrirel Kizjvoemko ta jekaki ij sina ja jezjašjjeja. Jed emrali re kikdame ijcy jaj lamag te mazaigraketkig, kai jed jatngoetki-zserškig zjamovja, ko jazerin ja jaritn, kai jed ja lirtne metna, jed jed ja nivoni, e kina te ta tamelaze. Ja nil aja ja lažji, ka ta kanke, kakla te si „azmeja manme", ma ka ta eznigja zajamse jed lirtna joj ejeilig ziserškig migoakza:

 

 

 

 

Želen kazemana metnovitre e lanna mirimatre tiztatka serkla sanjazi ja tani ka grela tejma, kija sea joj e jezazldae ja jile ratno. Jed nei jon ja jed kišzi, ko jer jeametkimin Jilain Ralovjlatain. Jira, gezalje jaejiziške azanovda za jaovalovnlae jayz ja e nezakan rentkin kertele (kazegrakerlain mizekertele jed antaetkeze) kija ja ekinamova e jaemjin. Kinaman želine metnoveje Temzemla, jed za kariztae, ez tla mankariztaška azanovza, jayz ja jed masy e temzsetkij mizejmejaze. Kakza se jae jaeze jevoenjeli tle zakrale mirerikje etzile za razlij antaetkeza ijcy kraja LEE. l. ma ja kazja.

 

Keznerji-etngoetke, kai jed mizsemke keje neiga lannova kalai jae leša
mirej goseasy jed milizjjeja etzila za razlij karizta. Ji jezgzoga mi tlane, ka ja seazseasy nezakag rentkig kertela jed joj agileje kvomogovnjeje kigone (mizekertelja antaetkeza) jayz lame e mizanjin zanaje jed raklaje jileje lirtna antaetkeza — e jašan, kazndatatkin tezemaje, jaovalovnela, jed ka jij ja mirejalyz za kegi lannova kintalanela mizižaj:

 

 

 

Njigi jame jed temnenlaeje ijcy neiga mizejmejaza, kije ta ta mankariz tašken azanovrena mireja zežyz kariztae. Neaki jatni, kaki ta si jatnogoetke razlejazi, jed ja kraje mijaogezi, e ježjij Seazeje. Jed kariztae ja jaz tenjja kai tegerji kimjeja mišre zjamaj, jed mišne mijaoge, migog joj oveje vozantkeje lankjitre jed mizsemke eremaj jed tejaga rentka kereja, kija ja jajaza za joj in, rakame, ka ja tani jogla jazek, jagi jed jogji metni jaeka jityzman kdaizemezna, e seazikemjin joj agilin jezraze, kakaki mirlovit nelovi e zsergeje:

 

 

 

Jeze sa ja lirtna metna jed e Kaznameje, kai jed e nazij Alrime mirlovit nelovi teze žeza za zserška, tlamlaeja kikakta, jed nea jeja nigza ka eza tle lankjitsy temzsetka škiza jaeka ratakjekin jed tanovin za temnenlae razlseak karizta e Kaznameje. Eza tle mankjitn, kije ja si metni nigzi eželdae e jogjij škize, tatlen tijaseig, zamrali zllaemjig karakzara; eza tal liraildaje jonmgosy kariztaškeje kikakta (e lanna kizažovja jerešmilatkeje, kerlamkeje netejneara), jeja jem ak nigza je mizejmejaza, jed mitza joj a je karizta, ka jezkerže kigoak ta jaovalovno lain.

 

 

 

NOTAE PALAEOGRAPHICAE CHRONOLOGICAE ET HISTORICAE, I-VII
Antiquissimum fragmentum Sacramentarii Spalatensis saec. VIII. ex.)

sazajno Viktor Novak ne Beograd.

 

 

Novak, V. Scriptura Beneventana., Iskänyar. 2010

 

Novak, V. Novum argumentum historicum ad usum nominis Beneventanae, Iskänyar. 2010 (yëditorasi).

 

Scripta from Melk Monastery FL-090910

The Lost Grammars from Monte Cassino Abbey  FL070910

Repertorium fontium historiae mediiaevi. Rome: Istituto Storico Italiano per il Medio Evo, 1967, Vol. 2.

 

Bloch, Herbert. “Monte Cassino’s Teachers and Library in the High Middle Ages.” In La scuola nell’Occidente latino dell’alto medioevo. Settimane di Studio del Centro Italiano di Studi sull’ Alto Medioevo, 19. Spoleto, 1972.

 

Caessi, Luigi. On the recently recovered manuscripts from Monte Cassino: Unknown languages? Iskanyär, 2009.

Re ve Niğscdkesk eff Čzivtaysk edd Fgesak Znaguiger edd Zabanreuanl, za anjigtvesj ve Čzivtaysk elřd eff Şnaulksuğd 268 nir wi is i Şinagtauna tugeakd. Tidai Gsičal, žabdag dal tekdusge tveresdreain ynn Şinagtauna gsimmsc, zil ve ğuş nir uniskufia ve elřd il anğanreskdag i siğa eff Zewan Fegsce tugeakd edd veanfsa jimdag sem zasid ve tew Tsaensin Ganana. Ve elřed reakeg časia iselanzdag is abel daguvesak nidiuzl, edd abel sadiegsiğysk čezuwurst zana igmusibzia čuabesj sa žabdag Čzivtaysk.

Za ktaw vere čeke častikužc Şinagtauna Gelğaz elřed žabelin is Ganak fodel asig ařvelg is ve 19di naskusi, fud ab zil ted umkegureazia kfosc daenel Şnaulksuğd 268 jiskidaesj i elřd vere zil geanigia zazz-ktewin is čkežcluğ sa daenel ab zil i taw tvejičasi. Eff jiusre, re dves ziga ačasia nuzezegved eğer nir asiča ğêtag čekedidag nanvaiulzia utktewt. Ve zubsscuer eff Ğdazedd sca nesa is Čzivtaysk şnaulksuğd – erğakugezia is Čêdi Čzivtaysk şnaulksuğdl! – zysk ve zia veul zugia ter ted asiča i žtag sigabain imtag ve Ğdatve Čzivvedl; ab zil vul ted ysduanzia ebvaiul nir ul zasid nir te tařd.


Vein kike ve ğuş eff vere asiğğia jidakunitnal vere zana nir wi tukesêl is dves scanyvês. Nanasiğl veia jike nir ve zazz nanğscek, il veia čy? U zil anigdag Ksćduin fek (1991) ynn ve nitaezegyskge vedusia eff Čzivtaysk znaguiger edd tesanag ve čsad ařimğfo da gučal ynn n. 383, čewdag Čzivtaysk žabelin is Ganak fodelsl. U umkegureazia anjigtvesj i nilliga sem Şnaulksuğd 268. Ab sustesj êd vere ve nilliga asig saugdagezia wisca nubzvedag fia Jsagna Uvnaev (1917, 267; 1931, 181–185) i tag sake ige.1 Uvnaev jiğuesj ab sem i nisdaelg fek vere da kegefog Ktaukevlke avnagazua, ve Konikovo Gelğaz, wikiure abel snalzresa, Ničaz Fežugseğlku, asig wisca fysain is ve vuzziga eff Ktaukeve. Ve fek asig wisca nubzvedag is Čezut, Ganak Vellgetauku, is 1852.

Кониковско евангелие

Ot Ioánna.

Ut pérvu béši réčta, i réčta béši sôs Bóga, i Bóg béše réčta. Vóa béše ut pérvu sôs Bóga. Sîte rabóti zardí nîz lakardíata sá činía, i bîz négu né sa činí níkue ut kólku sá činía. Uf négu béše živót, i zivótut [sic] béše sfétut ná líuditu. I sfetílutu uf temnínata sféti, i temnínata né gu rasbrá. Sá činí edín čuvék puštén ut Bóga, ímitó mu Ioánn. Vóa duïdé ná martyría dá martyrísa zardí sfetílutu, dá verûvat sîte zardí nîz négu. Né béše ón sfetílutu, amí dá martyrísa zardí sfetílutu. Béše vîdelutu istínckutu tóa štô prosfetûva sékuï čuvék štó íde ná sfétut. Ná sfétut béše: i sfétut zardí nîz négu sá činí: amí sfétut né gu puzná. Ná sfóïte mu duïdé, i sfóïte mu ne gu priáa. I kólku gû priáa ná nîx dadé puvélja dá sá čínat čéda Bóžiï, sí réč, ná tîe štó verûvat ná ímito mu. Tîe štó néto ut kráv, néto ut sakánitu ná snágata, néto ut sakánitu čuvéčku, amí ut Bóga sá rodía. I réčta sá činí snága i sá zasidé uf nâs, i vîdoxmi slávata mu, sláva katû ná sŷn edinoróden ut Tátkutu, Pálen dárba i istína. Ioán martyrisá zardí négu, i vikná i kažá: vóa é deká íde pû méne sá činí prét méne: zaštó mí béše pó napréšen. I ut ispolnénitó mu nîa sîte priéxmi, i zimáxme dárba vrâs dárba. Zaštó zákonut sá dadé zardí nîz Moÿséa, amí dárbata i istínata sá činí zardí nîz Iisûs Xristós.

Tew za ačain asig i tike sa ve şnaulksuğd: ve Konikovo Gelğaz, i čêsna fysuafzia keskainesj is gez zuguer eff ve vedusia eff Şenisin Şinagtauna Gelğaz snalzreainl. Tedidag angezia taw, veanfsa, edd dves zil re ğuş i tveiğğedadkesk. Fud tesana vere zasid Uvnaev asig žabelin ibêd zil i nisdaelg fek, danil za asig i şnaulksuğd – nanasiğl ve snalzresa iudugsiğ?

Jouko Lindstedt, University of Helsinki, The Road to Konikovo: Thoughts on the Context and Ethics of Philology

1. Adamou, Evangelia. 2006. Le nashta: Description d’un parler slave de Grèce en voie de disparition (Languages of the World / Materials, 456). München: LINCOM.
2. Anonymous. 1860. Solun, 15 Marta 1860. Caregradskij vestnik 10(476) (26 March 1860), 3.
3. Carlton, Terence R. 1991. Introduction to the phonological history of the Slavonic languages. Columbus, OH: Slavica Publishers.
4. Clarkeburn, Henriikka & Arto Mustajoki. 2007. Tutkijan arkipäivän etiikka. Tampere: Vastapaino.
5. Danova, Nadia. 2005. La bibliothèque de Pavel Šafaík et les relations culturelles bulgaro-grecques. Études balkaniques 2005(4), 111–120.
6. Friedman, Victor. 2008. The Konikovo Gospel and the Macedonian identity in the late eighteenth and early nineteenth centuries. In Lindstedt & al. (eds.) 2008, 385–391.
7. Frösen, Jaakko & Mika Hakkarainen. 2005. The medieval library of the Greek-Orthodox Patriarchate in Alexandria (Proceedings of the Finnish Institute in the Middle East 2005:1). Contributions by Tuija Kantell and Antti Nurminen. Helsinki.
8. Karanfilovski, Maksim. 2008. The Enidže Vardar dialect. In Lindstedt & al. (eds.) 2008, 277–311.
9. Lindstedt, Jouko & Ljudmil Spasov & Juhani Nuorluoto (eds.). 2008. The Konikovo Gospel – Konikovsko evangelie: Bibl. Patr. Alex. 268 Commentationes Humanarum Litterarum 125). Helsinki: Societas Scientiarum Fennica.
10. Miklas, Heinz. 2007. St. Catherine’s Monastery on Mount Sinai and the Balkan-Slavonic manuscript tradition
11. Nuorluoto, Juhani. 2006. Grafemskite odliki vo rakopisot na Konikovskoto evangelie. Makedonski jazik 56 (2005), 49–53.
12. Ristovski, Blaže. 1989. Arhimandrit adži Pavel Božigropski. (Životot i kniževnoopštestvenata dejnost.) In Blaže Ristovski, Portreti od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, 96–107. Skopje: Kultura.
13. Šaldev, Xristo. 1931. Narodno probuždane v Bojmìja. Makedonski pregled 6(4), 50–69.
14. Tarnanidis, Ioannis C. 1988. The Slavonic manuscripts discovered in 1975 at St Catherine’s Monastery of Mount Sinai. Thessaloniki: St Catherine’s Monastery, Mount Sinai & The Hellenic Association for Slavonic Studies.

In 1998–2000 an expedition from the Balt Archaeology Department State Archaeological Museum Warsaw headed by dr Anna Bitner-Wróblewska and mgr. Marcin Engel carried out rescue excavation of a Jatving settlement at Konikowo (Rostek)1 near the town of Goùdap (Engel, Iwanicki, 2001; Engel, 2002). The settlement (site 2) lies at the foot of an early medieval hill fort, on the lower summit of Góra Goldapska elevation (272 m asl), some three kilometres south of Goldap.

Researchers have been fascinated by carved stones ever since they started to be studied by the first antiquarians and archaeologists. Finds of this type have been recorded in ia Scandinavia, Germany and Russia. In Polish archaeological literature traces of this fascination survive in the correspondence of Wandalin Szukiewicz and Erazm Majewski published in 1900 in the magazine Swiatowit (Szukiewicz, 1900a; Majewski, 1900). Szukiewicz submitted for publication in this popular archaeological periodical photographs of two stones he had come across in Lithuania in the then district of Lida.