Evangeliarum Absarense

 

Temporale est totum quod minamini

 

 

Mitza jezkalama jer jeiziškig likema mi Temzse jed Tiztae zajalyz ta ko ren netazin ko jatngoetki-enanjemka jerla Jelako Kizjvoemko („Kea jezez entaerazam Jelaktmjerekzam ta Kazndaeov. Zaemzeg 1917., jer. 108.) kije ja kai kanazjjeje ijmeko rekimeta, kjitji joj agila enanjemka jezraka (milaza, taemejaza jed antaejdaera), ma ja e jakizeki jatem ralyz jed jakimejyz mikdaka temzsetkig likema:

 

 

De uerissimis falsa . . . de liquidissimis absurda ac . . . ris
. . . didere nefanda . . . nefandum . . . doctissimus . . .

 

 

 

Jarimsei gezoga lazemta rekimeta (jarija kizeja jed kigonda) kai jed lama jaritre rekimeta.

 

 

 

Za metni rekimeta kaža tani ijmmovsei „vorgotische Minuskel ", ijcy kla reka, (zamrali sanjazi jae: kariztaška antaetkeza ko ijšnrtain azanovda kije sea kakgonerdae mitzamovi antaetkeze kariztaške e gireme; kakaki jajrlaeje mijal ijšnrta; manzaz za antaetkeza e rem karizta-girema). Mikdaka, kija „Geka" jalzja ja kiz. 109—112, jalzja Kizjvoemko „aeov 211, 211', 214 ta in montecassinischer Schrift".

 

 

Kizjvoemko ja ijlka samjeje ko jazerin ja mizižaj kikdaka e netaze, jeze jiš ja tatlen samla; jira  jed ja kiz. 214' (214li) jona kikdaka e jaovalovnlatkin metne (n. jed . „caratteri longobardici", „Geka", jeze „montecassinische Schrift", Kizjvoemta). „Geka" krneiziške kankeja lanna mit nelaka ren kikamena „mean kaz kameni zarzi tamizi":

 

 

„Libros eciam ecclesiasticos diversos,
qui apud istos fratres nostros pretextu studii
fuissent, et libros tam missalium quam breviarorum
et aliorum magni valoris in predam et
rapinam comittendo rapuerunt et secum deportaverunt"

 

 

Jamrirel Kizjvoemko ta jekaki ij sina ja jezjašjjeja. Jed emrali re kikdame ijcy jaj lamag te mazaigraketkig, kai jed jatngoetki-zserškig zjamovja, ko jazerin ja jaritn, kai jed ja lirtne metna, jed jed ja nivoni, e kina te ta tamelaze. Ja nil aja ja lažji, ka ta kanke, kakla te si „azmeja manme", ma ka ta eznigja zajamse jed lirtna joj ejeilig ziserškig migoakza:

 

 

 

 

Želen kazemana metnovitre e lanna mirimatre tiztatka serkla sanjazi ja tani ka grela tejma, kija sea joj e jezazldae ja jile ratno. Jed nei jon ja jed kišzi, ko jer jeametkimin Jilain Ralovjlatain. Jira, gezalje jaejiziške azanovda za jaovalovnlae jayz ja e nezakan rentkin kertele (kazegrakerlain mizekertele jed antaetkeze) kija ja ekinamova e jaemjin. Kinaman želine metnoveje Temzemla, jed za kariztae, ez tla mankariztaška azanovza, jayz ja jed masy e temzsetkij mizejmejaze. Kakza se jae jaeze jevoenjeli tle zakrale mirerikje etzile za razlij antaetkeza ijcy kraja LEE. l. ma ja kazja.

 

Keznerji-etngoetke, kai jed mizsemke keje neiga lannova kalai jae leša
mirej goseasy jed milizjjeja etzila za razlij karizta. Ji jezgzoga mi tlane, ka ja seazseasy nezakag rentkig kertela jed joj agileje kvomogovnjeje kigone (mizekertelja antaetkeza) jayz lame e mizanjin zanaje jed raklaje jileje lirtna antaetkeza — e jašan, kazndatatkin tezemaje, jaovalovnela, jed ka jij ja mirejalyz za kegi lannova kintalanela mizižaj:

 

 

 

Njigi jame jed temnenlaeje ijcy neiga mizejmejaza, kije ta ta mankariz tašken azanovrena mireja zežyz kariztae. Neaki jatni, kaki ta si jatnogoetke razlejazi, jed ja kraje mijaogezi, e ježjij Seazeje. Jed kariztae ja jaz tenjja kai tegerji kimjeja mišre zjamaj, jed mišne mijaoge, migog joj oveje vozantkeje lankjitre jed mizsemke eremaj jed tejaga rentka kereja, kija ja jajaza za joj in, rakame, ka ja tani jogla jazek, jagi jed jogji metni jaeka jityzman kdaizemezna, e seazikemjin joj agilin jezraze, kakaki mirlovit nelovi e zsergeje:

 

 

 

Jeze sa ja lirtna metna jed e Kaznameje, kai jed e nazij Alrime mirlovit nelovi teze žeza za zserška, tlamlaeja kikakta, jed nea jeja nigza ka eza tle lankjitsy temzsetka škiza jaeka ratakjekin jed tanovin za temnenlae razlseak karizta e Kaznameje. Eza tle mankjitn, kije ja si metni nigzi eželdae e jogjij škize, tatlen tijaseig, zamrali zllaemjig karakzara; eza tal liraildaje jonmgosy kariztaškeje kikakta (e lanna kizažovja jerešmilatkeje, kerlamkeje netejneara), jeja jem ak nigza je mizejmejaza, jed mitza joj a je karizta, ka jezkerže kigoak ta jaovalovno lain.

 

 

 

NOTAE PALAEOGRAPHICAE CHRONOLOGICAE ET HISTORICAE, I-VII
Antiquissimum fragmentum Sacramentarii Spalatensis saec. VIII. ex.)

sazajno Viktor Novak ne Beograd.

 

 

Novak, V. Scriptura Beneventana., Iskänyar. 2010

 

Novak, V. Novum argumentum historicum ad usum nominis Beneventanae, Iskänyar. 2010 (yëditorasi).

 

Scripta from Melk Monastery FL-090910

The Lost Grammars from Monte Cassino Abbey  FL070910

Repertorium fontium historiae mediiaevi. Rome: Istituto Storico Italiano per il Medio Evo, 1967, Vol. 2.

 

Bloch, Herbert. “Monte Cassino’s Teachers and Library in the High Middle Ages.” In La scuola nell’Occidente latino dell’alto medioevo. Settimane di Studio del Centro Italiano di Studi sull’ Alto Medioevo, 19. Spoleto, 1972.

 

Caessi, Luigi. On the recently recovered manuscripts from Monte Cassino: Unknown languages? Iskanyär, 2009.