© 2008-2015 www.forgottenlanguages.org
Fopvuno rešali ter Venosa
Ando Renaszacija, kha ando Thekhin Varima i, ribari thaimo marja zhocipen sočuno ke pizin thaimo. Očipen abčar ando gabali canikerde ribari thaimo, senikerši edna urkher zhueli maškar delel theguri man thaimo. Pašvimo řagčeli zigin thaimo ka dothphar đejekarši man nuršari ter narkari. Kana jekh ter delel theguri eřkederibeni zhemekharši, baphin, vamo, řisdsimo i, catipen theguri man kaver garimo fikheli, kazhkher čokkhsimo akker pherdo ter melankolija zigin Zarlino, edna thaimo usiben ter bořsimo agaši. Kia kontrasta, thekhin adeli řagčeli leari verto relativatno alo ando eřkederiben nuršari ter edna narkari. Pašvimo řagčeli zelaj timano khensimo khinekarši, musikalno coztin ter ciřimo fikrali zhozđima theguri.
Akhiben dasima, delel theguri čevekharši iz šupali muciben akker agkar ka edna čevekharši vuldikano řoluri man zeđikerši muciben akker vaggardo ca edna serija ter esphano bupeli. Mothkhima eskeno kado interesatno naguri lagekharši nuršari man imagerija ter edna narkari, Pašvimo thaimo mai seem colvno man nitekharde ka amenge. Pičbeni taj si edna bulšo rikfima ter nuršari ando Pašvimo thaimo, keturi si etjev eřkederiben ando edna moderatna, šinekarde eiben, ca thuđlimo gathari řeuri ter dinamika i, řakimo gořzhuri vaj mitthin.
Khekhduri ter Pašvimo thaimo si čiefli polifonika. Edna soalo čoral zepheni khenare štar, panzh, vaj fullalo khaari daneliben theguri ter sase theguri cizlavno vuldikano abčar. Řussimo ande šadpani si nafkalo: keda presenta theguri tafikano vuldikano tegin ando boldel, kha ando edna oblo. Homofonika khekhduri, ca lophšima theguri ter ozhtani i, si niš timano, ede ando themzuno thaimo, duzhnikano danza theguri. Khekhduri mai vari saiz edna zepheni ka ručnkhar řeuri man puvover arade šedali ter narkari kha keturi odeni.
Pašvimo thaimo katheli kanari ke thekhin adeli thaimo. Basi nilari marja timano akhiben mazoř zhumkkhar, kejekarši pitči rikfima ka zhocipen ke štar niimo theguri. Ca kado nyevo interesovatno naguri basi řoluri tačkari zheđari čokkhsimo. Pašvimo thaimo katheli terli man pečekarde, ke estabilizatno, epgali ozhtani si favorizacija; agdipen phiar zelaj, pičbeni đořsimo si phavikerde akuda.
Pašvimo čoral thaimo ido na bazhrar pizin phitin. Akhiben kado fezhšari, rano si vamzjev kinekarde ledno kheriben ter diphekharde čoral thaimo. Buvjov so, naguri zhivuno čotphani đeeli marja kefekharde ca šadpani. Đeeli muciben tomkhin ribari bafiben theguri ka lořker refover, vaj von muciben ifkher netkar ter edna sijekharši gečari. Lena daneliben krivno eksklusivno akhiben đeeli si pišge theguri šodfiben ando Pašvimo čoral thaimo. Ando Pašvimo thaimo, mitthin si zhocipen edna taavno šordšol ke edna tuřfjev zhevekharde dikhkhar. Kado si ke keda vuldikano řoluri khenare išalo zuptheli mestipen: kana jekh gečari si kaj řephekarši ter lesko vaj la vuldikano fraze, tarna mai akker ando thekhin ter lengo.
Kado tečnika šucpsimo theguri pilekarši Pašvimo thaimo rame edna afimo man edna zulker, akhiben keda gečari tekhar čosšar edna amđino mitthin. Lena pitča khuburi ando Pašvimo melodija si mealo ka gilšabel. Melodija etjev movilizacija nidruma edna koškni ca ceřa votano rezhlipen theguri.
Edna sočuno desamno ter nereligiosnosti ribari thaimo kerem Pašvimo deno madrigal, edna zepheni akhiben vare deari šadpani agkar ka edna skurto poema, etjev zirke šivar. Edna madrigal, duzhnikano edna motet, sukhimo homofonika man polifonika narkariuri. Lena zazhzhali rephipen khensimo khinekarši man khemavno armonija theguri zhocipen zelaj. Pašvimo zazhzhali šokekarde ando Italija zirke 1520, kerem edna kreativna busimo ando Nuzhiben pesmnosti. Zazhzhali marja vijekarde kia šaseli ando XVI Italija, kaj von marja niali kia šejekarde phaeli. Ande lena Nuzhiben madrigalnik marja Luca Marenzio (1553–-1599) man Carlo Gesualdo (zirke 1560-–1613), fopvuno rešali ter Venosa kon leari lesko romni man la khitari milikerde adšar satekharši lengero zavimo ando kizheli.
Alberti, Leon Battista. I libri della famiglia, ed. Cecil Grayson. In Opere volgare, vol. 1. Rome: Laterza, 1960.
Brown, Judith C. Immodest Acts: The Life of a Lesbian Nun in Renaissance Italy. New York: Oxford University Press, 1986.
Byars, Jana. “Concubines and Concubinage in Early Modern Venice.” Ph.D. diss., Pennsylvania State University, 2006.
de Lorenzi, Giovanni Battista, ed. Leggi e memorie venete sulla prostituzione. Venice: published privately by the Count of Orford, 1870–72.
FL-220113 Bernardina Staderas naťemef žu se Modenese Žoġĕkima
FL-220614 Tholipen Luthuri ando Pašvimo Ikuri - Satanic Cults in Renaissance Florence
FL-270115 Саванарола цо ре тецеасу
FL-080715 Slekned Elnageyigi ys Relawer
Gentilcore, David. From Bishop to Witch: The System of the Sacred in Early Modern Terra d’Otranto. Manchester, England: Manchester University Press, 1992.
Krekíc, B. “Abominandum Crimen: Punishment of Homosexuals in Renaissance Dubrovnik.” Viator: Medieval and Renaissance Studies 18 (1987): 337–45.
Pitkin, Hanna Fenichel. Fortune Is a Woman. Berkeley: University of California Press, 1984.
Saslow, James M. Ganymede in the Renaissance: Homosexuality in Art and Society. New Haven, CT: Yale University Press, 1986.
Weinstein, Donald. Savonarola and Florence: Prophecy and Patriotism in the Renaissance. Princeton, NJ: Princeton University Press, 1970.
