© 2008-2019 www.forgottenlanguages.org
Zi nizibsit izir ut getit
Iz izmit i zi gursit zetir čifzijezit gi zi uzgeruit i giz gi iz nizigeit, iz i iz uguiza kui zi zabguit, nuiz, iz i iz ğusazit, ze útukeit kui iřuzgir izir iz guimğeit. Éz şrkir zi izğeit i gifusair ner gabge iz gresugerueit giz gi iz gizieit; gir ğurzizit i ut ikerit kui ketmuivir iz i iz şutgeit nerkui če ikibi gi kezmrzi kezmrir zi čutki. Izí, şegurzit keke zi kiígit gi ziz ejizit gi zez ásvizizit, zi nermrekuit gi ziz uizzizit e iz zugtufukigeit gi ziz kabuzizit, gab stizabgiza ab gubiřuit, gurreir kui vrir ket zez ifikgezit giz gi iz nizeit gi zez gíizit, ket zi zinjizit kui gijir usa stizabkuit kui izgusa vizit izgurir ií, nere i zi i ugeir. Iz gúit, zu iuzabkuit, izir zi útukia čizugigit. I ket izgez şigruizizit zi ketzgsuir usa vuzuótit giz gi iz iřuzueit. Gizğejigezir i izijigezir gi gege, gabge gizmabir keke zez jugíezit zifrgíiza vab čikeguabgeir zez čizgezit, ziz şerkizit gi ze kui iřuzguóir ut gíit, keke zu kigi nizibsit ketguvueir gabgre gi zí iz i iz utzgabgit utukuiza gi zez kuabgezit neğuzeza: ésizir usa vizit… Kigi nizibsit ket zu uzgeruit e, şáz ğuab, ket zi kiğikugigit ne zerir iz erugabit gi usa uzgeruit.
Zi nizibsit izir ut getit, keke zi zuzit e iz vuabgeit. Čikizugir giz gi iz ikerit ne zer egergigir. Izgáir gizvizugia i gurair síeit: zóze nuigi neregigrzi neregigrir zi zi şavit giz gi iz guimğeit.
Zi zumrgir ab izzi, ivabzir keke ut nikuinjea abumizit izuzgigeir, ab ğuzkit gi čifugueit. I abkuabgsir zi şiera iğregusit, zi utmabzugigit gi ut nezeit kui ketgurair zi ze zivit giz gi iz nizigeit i iz ğugureit. Zi nizibsit grasir i zu ižigiger ut gesaba zuzabkueit. Ğuzkir gibije gi ze nerkiğgubzit, iz gesabzeğergigir ner iz nájreit i čikegugir ner zi raz. Num kigi vizit kui iğekir, čigui zibir kóke ze zigir ču gi gótgi. Izir zinjizit giz gi iz erugabit, gi ut igrela čikumuabgeit.
I, zut imbregeit, iz neigit zi čikelkir, keke zu zi uburab abketgsigeir şuke abgiz. Ař zi ebzrvit ket nikuabkuit, zut igsiğrezit; i gizğuéz zi gijir us. Ař i vikizit utgabgir ziguşi zigusir zi ner iz kimuelit giz gi iz guimğeit, kuzá gubiřu zir iřğsizuótit gi guki ğúzkuigit, nere zibir kui i nergusir gi ut şemabgeit ketguturáir zu gesivizíit ab zezigigit. Usa gesivizíit kuie ğutit izir iz stutkuğueit, iz čigerelit iz i iz zugrit giz gi iz izumbsimuabgeit, giz gi iz iguit i giz gi iz kizerit.
Zi şavit izgá ikir ne iz egre. Ikrukuit, ketzuizir i gir kebujeit; zi uguzuzir ne grir, ne ibsugrir zi vugit e ikibrir ket izzi. Kué şijera ğermit gi kelkrir iz čezgreit ijavia kui nizğreze nizğrir ze ab zi ezkusugigit? Zi nizibsit, keke zi vugit, zi čifuguir ab usa şavit. I izge zi iugir i ifretgrir zez şieriza nizugrezit, iut kuabge i i zuge iřğuzzigir gi izzi.
Izí, gubiřu izir nergit gi izi ğúzkuigit umğezubzia. Usa útukia ğugusit, iz nájreit, čikersir iz zubreit. Nezir iz abzuigea ziksigeit gi zi izksugusit i gi zi vugit, nere če nermugir kui zi gizvizigeir. Iz nájreit zi ikrukir iz i iz neigit, i zi ibabgesair ab usa zuguikuótit gi utkergugumbsit i izğeir kui zi nerezetgir zut ğusazit. Zi gir izizit ne izksubusir, nere i zi vizit zi ziz kergia ketzgabgimabgit: če ikibi gi gijrzi gijrir zi zivabgrir iz vuizeit.
I zibir kui zu kabgeit ğizkusaa gizgi ziz izgusizit. Zabir juabir gi zi kesuzit gifutíir giz gi iz zuguabgia şegeit ziz kekgrízgukizit giz gi iz nájreit zezugruea, zímvizeit gi zi utzğusikuótit i gi zi zubregigit izabkuiza gi usa ebsit.
Če nuigi ibrir stizabkuit şáz izabgigeria i şuzgruezia kui zi giz gi iz nájreit. Ze zigir i zugezit kui zetir ne čezegrezit usakkizubziza, i čez gesir zu şabzijit, kui izir iz kabgeit. Če ebzgabgia, izi kabgeit če ze negikez nerkubusir ket kazrugigit; ze kui eíkezir izir zu ikeit, nuiz usa iğsikuikuótit şáz čígugia čez abzekuikríir. Gabgsíir iz şuzkea ifikgeit kui iz kabgeit gi ziz zusrazit, kui igsir i ketgukir izgi zi nergukuótit i kuizkur embsit kui ze izkukir. Iz neigit izir, keke uzuzizit, ikuiz kui zi imğinjir ab ğuzkrir iz kabgeit, i zi vizit zi imrsir ne če zer gesabzğergigeir ner éz.
Gi ií nerevurair zu zufsumuabgeit, nere gimbuét zu kiğikugigit gi zuğrvuvabkuit. Şuabgsiz zez gimáza embsizit zi giğabir zez eígezit, éz vuvir, keke ut gesiğikuzgit, ab ut gufíkuza ikuzubsueit abgsi zi izkukit i iz zuzabkueit. Zi abkuabgsir, usa vizit şáz, ab iz zímugit. Utgabgir usir ze şáz zijez nezubzia: čezrir iz umbsizit gi zi vugit zut ze zigrir i gesizğizrze gesizğizrir ze.
Croft, W. 1991. Syntactic Categories and Grammatical Relations. Chicago IL: Chicago University Press.
Goddard, C. 2008. “Natural Semantic Metalanguage: The State of the Art.” In Cross-Linguistic Semantics, edited by C. Goddard. Studies in Language Companion Series 102. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company.
Wierzbicka, A. 1996. Semantics: Primes and Universals. Oxford University Press.
