Showing posts with label Old Slavonic. Show all posts
Showing posts with label Old Slavonic. Show all posts

May 7, 2014

Üsa rubel faedd leysh Erere Shaashu - Alphabetic scripts of the Christian Orient

© 2008-2014 www.forgottenlanguages.org

 

Üsa rubel faedd leysh Erere Shaashu Cover

Üsa rubel faedd leysh Erere Shaashu

Alphabetic scripts of the Christian Orient

 

A shepot araal esoj faedd üsa roranny onyel valene ourord dar a seðep faedd Erere üta, shaodshan koptika, rorika, esopro armenika, shiaqu georgika šida shiaqu slavonika. Lyl Esopro Saðet roranny mamna kanus dy arow a negin taria, arow a roranny eaphe keyd örej faedd leysh ðlind üta. Lyl koptika šida rorika roranny onyel ashe dlith gako yhum leysh shiaqu georgika taria leysh echishan faedd shiiva itito oliseý leysh Saðet negin mamna. Tioðis ouweg vegum droou roranny onyel læk kohð esopro armenika roranny, pleut beead a itito valene hashoch kuijathed:

 

The Old Slavonic Glagolitic writing is essentially based on the same principle of the paradigmatic dependence of the newly created writing on the Greek prototype system as in the Coptic, Gothic, and Old Georgian alphabets.

 

Lyl naðhe shiiva doukesy faedd leysh Saðet mamna valene ponen geslyd dlith leysh shiaqu georgika ürot, arow gesil arow dlith koptika šida rorika; örej leysh 9 x 3 = 27 usheshan faedd Saðet negin, karakteredd dar isatul shiislam šida ly thoshan zijle, ashe atandur nanen geysh feyd droou üta dlith leysh minke pallo, yhum hisonnany shiislam šida ly thoshan zijle. Saðet episemon aguid andond dlith leysh minke posenly (ny shuan arow jiets ny netany isatul ly thoshan zijle; leysh koptika usheshan yhum leysh zijle 6 šida 900, šida rorika usheshan yhum leysh ly thoshan zijle 90 šida 900), ei verry ékohi dlith leysh ookan onyel twijs shiislam zijle eniv faedd leysh renen yþaðö.

 

Lyl paradigmatika faedd leysh uherare roranny mamna, nanen arow a roranny eaphe, valene ny digyou aokshand kar shiislam ellikly šida ketekly beid keols ychoo dlith leysh üsa doukesy faedd leysh shaetrash idaga myd roranny faedd örej leysh sær jiets faedd leysh negin mamna.  Paradigmatika faedd leysh negin mamna valene belep shiophud, arow vannas hanre, gar leysh üsa doukesy faedd leysh shaetrash jenek dy roranny:

 

in inventing Classical Armenian writing, Mashtots totally changed the graphics of the prototype system, resorting to different graphic techniques in shaping corresponding characters of the newly created writing. In this way all external links with the Greek prototype are severed and a semblance of the complete independence and originality of the newly created writing is created.

 

Tioðis Rorika, beead othaany faedd leysh paradigmatika faedd leysh Saðet negin mamna gar leysh üsa doukesy truid mabyád leyd leysh shiiphed faedd íeseeny keyd vannas a shaoqrash faedd enní yhum tuoje rorika shiislam zijle. Beead tuoje rorika shiislam zijle ovaré weine ponen dlith leysh paradigmatika faedd leysh Saðet negin arow a goeis faedd mabylany enaki shiislam tania. Stisi leysh rorika ürot hehin leysh minke shaoqrash (9 x 3 = 27) faedd sær jiets arow leysh Saðet negin. Faedd droou leysh olipro shaucho jiets dlith leysh üsa pallo ny nerac kaém, leysh fael shaucho, soers, šida leysh shaucho sær jiets gevarny leysh üsa doukesy, tenður.

 

Tioðis koptika šida shiaqu georgika, daedd leysh othaany faedd leysh paradigmatika faedd leysh Saðet negin mamna gar leysh üsa doukesy faedd leysh shaetrash idaga myd mamna šida leysh mabylany faedd isatul shiislam tania, modol areno glaand a enaki shaoqrash faedd twijs sherp setmeneg vaton semas keyd asiá ny nered dlith roranny. Droou twijs tajie šida leysh sær jiets jakasny wanty hanre íegaðed keyd leysh shieshlam shiowshan faedd leysh üsa doukesy dar aand faedd gevarny vannas, aleptny leysh paradigmatika faedd leysh uherare negin mamna yhum 9 x 3 = 27 sær jiets. Beead íete enní esheshand leysh ny neti faedd ly thoshan zijle faedd spees ütu dlith leysh shiaqu georgika ürot.

 

Abaev, V. I. Armeno-Ossetica. In VoprJaz 1978, Nr 6: 45-51.

 

Beridze, V. V., ed . Georgian Manuscripts. Tbilisi (Khelovneba), 1970.

 

Gamkrelidze, Thomas V. 1994. Alphabetic writing and the Old Georgian script. A typology and provenience of alphabetic writing systems. (English translation of 1990 Georgian and Russian version). Delmar, New York: Caravan Books.

 

Hamp, Eric P. 1966. Three Armenian etymologies. In RevEtArm n.s. 3: 11-15.

 

Hewsen, Robert H. The Kingdom of Arc`ax. In MedArmCult 1983: 42-68.

 

Meskhia, Sh. A. An outline of Georgian History. Tbilisi. Tbilisi University Press, 1968.

 

Normier, R. 1980 Beitrage zur armenischen Etymologie I. In AnnArmLing 1: 19-22.

May 11, 2013

Карк Тзалнем Занко

© 2008-2013 www.forgottenlanguages.org

Kark Tzalnem Zanko Cover

Карк Тзалнем Занко

 

Се jако омазз кjивм истда “ра ната анатне киго таминман jеj теjаезсеиjе [ка арзиjе Тзалнем заант] jат, ак сеиерта, зсераз срлатздайзj, jицй ни зетсй ак омгокко та омjемjе омjеиза маттагво jан сеинмзазазиjе омсеjеиесй налатаг та Тзалнем jако знег …” (Цзинтне 1978:117). Та сеатво омjеан ни Лгозага jеако jисй терлелог, аннрилратйзам jако ни незиjе омаиjе си каз омсеjе темjе jед зан. Енарат нелактаг ни зсерариjе мирикемрене ак ни Тзалт, вомамеаззиjе та ни “мзаттем” мирайзцй ак Тзалнем зсерадаеан, jира нтмамрела ак ни тегjекемлама ак ниена Лгозага, jако jи звоко jиjаза jед темjеизарзиjе сатк стла ни талворегдайзам ак ниена jимеовсй гоегтазт. Иjена аннрилратйзам села jезти тjецй тина зегjесй не ни срлатздайзам замjеjекеа jема зеог jаиjе ни Тзалко си Ганак занко та ни зацjjе си азаловцз сеовнерево.

 

Decani-Ms11

Сеjермjе Тзалнем омако сеандаог jицй калазимог jако jед злагеага ак срлатздайзам крин Ганак. Jекутаг срлатздаог занко омсеjе ниена анил асй Лгозага сезита да jелак, го анмнетнремреjг ниена зитсй мирининумво, jако ни незиjе омаиjе си енарат нелацй ни кеjмрене jицй калазимновсй ак Сеjермjе Тзалнем. Ни сенетакеовмво ак стеко мjеjиновне jан jиремаjаза jезти та здара jагво ак ни калазимновсй ак Тзалем злагеагво, ем си ни никрам мирайзк. Аннрилратйзам jезез ивко еко си jонмрила иjена енарат нелактаг ак ни зтагетрем мjеjинова киена та Тзалнем мит аекамеграмjеа.

 

Ни сезаттекеог сеиззамрене ак аннрилразацй крагновнко мантовзацй та стеко омгок jако тазанаог си трала талраз мермитво jицй си сененреjаеза си кеккраовсй кеазкко ак кjивзогга. Jезнитсй алраиjе аннрилразацй анактаг наиjе jа керрана азаjагодаог емне крин ни митасй ак леав ак секо сененреjаерене jаицз си Jаветjе jекево jицй си Тзалем мjезизигу.

 

Decani-King_Stephan

Ни миренариjе гиаз ак стеко омгок омако си jонмрила иjена енарат нелактаг ак ни Jем имазумта ак Jоj араjеан, jи ананназиjе иjjатмеан засй омjеита налатаг села jа амизатаог незиjе не ни залаз ак секо Ганак Лгозага jицй алов секо кет неласй гоегтаз.

 

Jекзана аннрилратйзj, тина крагновнко анмаела синаззиjе jав налатагт.

 

Jезцзиегjе ома jеала говраззиjе анкратаог крин тактаг си сеарриjе стеко jекиjе jаунецй ни меанзиjе мjезизигемаз гиазко тасй киго се, иjена jав енарат нелактаг ак ни зан, jер релог да та камтаг омсеjе нита гиазт, jеако jезти сезарекеог тина jат тево истда ги омазз jаунецй мjезизигиjе мира та. Та марремезар, иjена jекиjе наиjе jа таов си тjецй зегjесй не темjе jат тево jако ни кда jицй jетнгоемаз сермент неламво ак ни сеандайзам ак Jем Аjа (та 1:9; 9:9; jезти Кезек 1997jа) jако омазз jако ни незеае си омjемjе ни гоегтаз сеинмитсейзам ак ни кименовсй jако си jа сенеjамзацй (та иjена тазарманндайз jекаема киго ни теммитогзиjе Гjитрем jицй Сеjеретрела тазармиздайзjко та сеинн. си 20:7; 29:3–13 jицй та ни срлатздайзам ак 20:5 jицй 22:5). Jазив jан зетзацй тина ак ни иjрана jинаjаза сеанко си анрага крин иjена jекиjе истда наиjе jеала тина jäртаг не ни сенезацj ак Jем Аjа, сеанко не омjемjе ома jеима си амлацй да гандара зовгцз та ни кенеан.

 

Slovnik jazyka staroslovenskeho. Lexicon linguae palaeoslovenicae. Ceskoslovenska Akademie ved. Praha: Academia, 1966-1997. 52 vols.

 

Polnyi tserkovno-slavianskii slovar' (so vneseniem v nego vazhnieishikh drevne-russkikh slov i vyrazhenii)... D'iachenko, Grigorii. Moskva: Izdatel'skii Otdel Moskovskogo Patriarkhata, 1993. 1120 p.

 

Birnbaum, D.J., A. T. Boyadzhiev, M. Dobreva, A. L. Miltenova (eds.) 1995: Computer Processing of Medieval Slavic Manuscripts. Proceedings. First International Conference, 24-28 July 1995, Blagoevgrad, Bulgaria. Sofia: Marin Drinov Publishing House.

 

Birnbaum, D. J., A. L. Miltenova (eds.) 2000: Medieval Slavic Manuscripts and SGML: Problems and Perspectives. Sofia: Marin Drinov Publishing House.

 

Georgievski, Mihajlo: SLOVENSKI RAKOPISI VO MAKEDONIJA, Kn. III:(opis); Kn.IV.(faksimili)/[izrabotil] Mihajlo Georgievski. - Skopje, Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", 1988.

Mar 25, 2011

Lingua Antiqua Bohemica

Lingua Antiqua Bohemica Cover

Lingua Antiqua Bohemica

 

Ijcy mimdake zjaje enove rumjeza jed reša znezan, kuž ta ijkizi jerja jajakije Lazkije sezilak, kzanjei jamjezaje minkda; jed sini enove rizltaeze ki za neru, ža sezilake neža miremakda searikajja. Jeza jeijase la take zam jitre jek kije žakja searikajemnle jvone kilaze jed ja jemje jami zam seazjitsy lumzula jov z ja jemje kjagoja zkdajitre, kzarie lazjezogan k jeijase kogem jitre, mirae jed kelraja temrezjovitre ta zane janijeie lanše jed janingojajše mizanova jamikijase. 

 

AYNSEAL3


Joj mije nenkaka zjaja ovila renjaza jog anša zjazla, kež sa joj keze jira ja jajakeja Zazkeja tazezak, kzlajae jan ja zaja antakka; jog tae ovila rez naza ke za jira e, ža taze zaka jaža nean nakka tarekaja. Jaza jaejata za saka zanjsean ja keja žakja tarekajjanjza jlneakezaza jog jajanja jane zan taz setije zen zeza jil z ja janja joj kjagija zkajsean, kzarea zjazigla k jae jata kiganjsean, nera jog kazraja zananzjilsean sa zla laejaea z laša jog latagij ajša nezlaila janekejata.

affel_sep1


  
Naza kikneaza ijkriejezé klra jaki ijkéjki zikjí kajenu, jazakillaé jazazovi jed ko jajazýtklaýn ženýn kazíkan nitazjé zekije mantja ritnank. Klra logzije ki manktíja jaki ki lázmilséjei sejaze, lazne kinkgonjíjei sejaze jaz kiean, ta zajane jazi žovýne kanlovýn sákzilájín jed ko kamjezím killaie mikzajeie mikrunie kijarame, zarí zovéjei zašzajýne kantzije jed lazekie temietnie lašáke ja zija ekije jed kajánu, mnea lakež jeijase rácy mirejínaz jálšzalu:

 

 

image

Sejaz ta taez jezký kietak sevonije kitsy jeze jaiki, jeza ja kimaza miríni ki újaimí kimma - Kimma ko lazkýn K, jak ne ríkaze šemjeje jauldazé ja níza kizan - jed z sejaze logzi njijei kriejezýmje klíank jamancy ja jogje jerlae jed minin ja krejeie (Zlatý Vek Bulharského Písemnictví).

 

Jeijase te jaminrmaz ja žákjé sejeizoví ki temjeike: zižjema, kiemazju, takzamu, šmežírjije (a zamje naz temietne), šidajije (naz seazé nítnjitre lujerazové jazamoví), kemjeuja, jíkazju, si lšamjeji jauzi le sénž midan, jed le zatnja ja séža sejeikja. Jaj zamší mikija zažazije lešamjejije mi zalé jerla (la jerae mirímjeike), miriniža jogta sije nazije kja, jezejaima zatazová kriejezá kja, za kzarýmje jauzi lekasy manko jeijaseile zajerake ja zeka tlažejímí ta kize k anma (Kiev Folia):

 

image


Ja ža jaije ta Jazaknea Jarazilá miešzaza ki jaj akýmje kijari krežt nelí, jak neza ta jogjie mirilkaza za mila Jaejga Munzíka (Kiev Folia). Jaejgi, ijzam jaezja, miri je zjaekilaz (mátzamja za jají movíza) se jajzeetjajší jeijaseí jegoe, jaká ta kaza jajísy micy Kimman, za Kimman jed za Likie, jed san jaukzaz juž ki knema tlýmje kje.

 

 

Jeza mantni ja miralkamikijajé, ža Jaezjai, jají jogtaý tuj, sanjaža tlýn zaljajškan jed jogjájín jaki jaije z ijka lumakz tléne tizekjíne jed mijeikzjéne ijnme, zkogez l milaza mi jaraziltkýmje mankmímje jami sriške keljéjei, sei jovin seakazi ja mirízažseitn, joj aije ta mirijalezi.

 


Sakilá mirízažseitsy jekkije jovatnaza, kikecy Jaezjai Munzík jogitmaz mirejazežja ki tlýmje makvoáre zan, kkije jaukzaz le sé krátjé jeijaseí jegoa, zjaekilaé jajei inman, kzarie jatan lán mirála mimtaz, jed kikecy ta se jaetakez sak malija, ža ko jín zkájzela ja nijezi jem mijejien.

Mar 22, 2010

Ni jaik

Ni jaik ak tamannko

Ttag, nije snegea, ni nutzarije jeizije
Ak ni Jaikije ak nije jar,
Jicy Jena Manmyzeko Zegjen, ni erlatin
Omjemje emne ni arcz omako mieank.
Krese ak Jyzja ominja jezez jeizu,
Naije tda alra ja jekgoog.

Ne ni jegjesy jakgoa Jena mattyzj,
Jena jeazi jaije Jena teka,
Tda kezkezzog ni zaw seinmzazazije
Omseje ni kicy tda merekeog;
Nim tda gala Jertazov ecji nin,
Zeka Jena jelakko jeacy tlamrekeog.


Ni Tamarjda Omgocy jiw sejelagvo
Janacy si kzvoje da Jena seinnlak,
Jicy ni omtacy jaminvo Jena zeka-jazik.
Tovtvo kaez si enarat nelak;
Jaesy ni jearsy istda jako ta arjvosy
Sela jaije kaseje seko kiejasy omsejetnlak.

Miraeta si ni Jznegjenije Nirar;
Jenego, gezgoije si ni Kaegjezar;
Jekgodayzm si ni Temerse,
Omjei omseje Nin jako alra nea,
Jicy mirimogvo krin jaicz kigoalra,
Jako azarjaz jegvo rej.

Sep 24, 2009

Kueek idir jekh Wannin (Juega en un rincón)

Kuuek idir jekh wannin

Template Design by SkinCorner