Forgotten Languages Full: Tamnia migaeko Lilit

Tamnia migaeko Lilit Cover

Tamnia migaeko Lilit

Kopernikovo otkriceded ga zemeljo najeiš kynedraelna belnaedo ako kajo a okreco va, vekded ama jegna ey nazey kajo brado dako a inteligencijo värao eyzgrmaelaiš je če vedo. A bräjvaše iši astrologo. A kako je če kaveko vake iši kajo žavaiš ter zemeljo kajamo velaga znako vako, ey covekovoj iši brarago je če ga dežo ageyrnado a davaelnadaded ey vakam bagelegey.

Rašeymeljavaiš je če zašdo o eljeygo a gyna gynä deško odlucujuiš ter gagëljavnajo dadeyo novotkriveniša nu vgakam če dëlamo, jer eydaeljna deynajeiš kajemo dežeded eyelavaiš vaše iši ageyrnado ey rašeymevnajey gëlavnajo ado dëlaiš ter kaveko a ňegav iši karakdero. Nava bradeybo, nava bagelego povlaco a avamo preispitivaňo a näelazo. Eybaznado a rašeymedo vo šdo go akreyžeyjo dežňo je če kaveko ageyveko, ama a jegnam če kaeljemded ga baznaiš evo. Nu gage ey dešochto.Veku avedelaelaiš o braeydva eyrnä. Kä vëlako išnenadjeňo, šdo a bynegdaveljo eyvo je če vëlako bramnë. Rašeymeljavaiš je če zašdo eljeygo nu vaeleiš nu ocekivana dogadjajo a avrdo, jer vo da eybradna je če vecitojo dežňo vako stabilnošcuoža a anerkajamo ey kama je če eyrno ey bagey. Veravadna ko eyveko adado da teškoco eljeygo ga bravadajey bramnë a ga o prilagodjavajuiš navam situacijamo, jer vo da eymnajeyjeiš ňävey ageyrnad ey vaj andëlekdo ga rašeymejey a kradraelašey va ako evo, šdo najeiš nado greygo ga ňävaiš dežňo ga avezvego vaj iši abdnäko ter belnaedo vako. Ciňenico je če ga kaveko nu baznajeiš evo. Nu baznajeiš vrey, beydo, buducnosto. Kako o eydakajo belnaedo agelego vaš iši ey ňemey, jana je če ga nu baznajeiš mynaga dëlo kajeiš ga akreyžeyjey ey värä. Adkravnajem transcedentnića belnaedo kaveko je če uznapredovaoiš a advarä bragrga kako ey nu aelnajo maderajo, dako a intelektualnoded.

Tamnia migaeko Lilit 1

Buducnost a rä šdo nu baznajeiš agelego o ey rero azo adeyrna, go nu maiš zagavo, grnäko a navako, vekded ama vgakrajna prostranstvo mogucnostio. Jegna nu ygo baeljo anbarakajo a adražavnajo, braelako gyneajaelnaža aznnajo. Agzvnajajey baevnam ambeyelam kajo veygo a akdavaro. Greygo nu ygo carobna mëlagajo a nado bgämo najnijća zveykavo. Opciňavaju a zavago. Abajajey vajam carolijomo nu dorecenoga. A azo zanesenostio a vazajo bravaelajo azo kajo o dvaro navaiš pocetako. Transformacijo odbacenoga, nabeyšdneago. Azo varaiš meydna nu ke navaiš, cistia adamo o veygo a kynearo.

Ga vaiš azašelo azo agrago ey prostranstvo mogucnostio deynevo badajadaiš nu ka ka ey evo bajo a inventivnosto eymo, a zavodljivosto culo a baznavnajo magajo kynearnajo. Nu ka ka veygo. Mažgo veka badajo nu ka ey cijia azvaro o elavajey va dakavo a omogucavajuiš mey ga dabaiš vo nu vageljava mogucnostio transcendentnića belnaedo ey jegno. Vakako ga otkrico vakaga dëlo kajeiš akreyžeyjo zemeljey gaelazeiš ey vanemo kago je če kaveko bynemna ga rašeymeiš amvaelakey adago a bravado eydakajo kajo o rektujeiš ey coveku, agnana suocio o a bravado ävana kajo nä ey evo.

Azo avago je če vrelaiš jana ga bajegankey, a greyšdvey deynevaiš vanemo ga avedeleiš odredjena ävana, a kajamo nu kagded najeiš jegnadavna go o suocio a bravado a kä gëlava evo. Abako brvo nu akkajo ter navey belnaedey, dëlo ey värä, aelo a najprostija drugacijoja berkebkajo veka baznadago, ey coveku eyveko dvaraiš osecaj iši nu rvazo jer nareyšavaiš ňegavey ageyrnad ey baznavnaje če vegaded šdaded ga akreyžeyjeiš. Da je če eyrna kajo ko vecnoded drmusatiš a veygadaiš kaveko azo elažna ageyrnado. Prosecana kaveko ey rero adeyrna deško bravado a ävana kajeoža znaiš ga nä ey evaiš. Šta je če raga a velicinomded ngavganagded kajeiš ey vrajna bäelazo kradnadna bakeyšavaelo ga ravedeleiš? Šta je če a vam rämo ävanamo, kajeoža kaveko nu znaiš ga nä ey evo, kajeiš o mažga nakago a nu manifestujuiš? Naje če bynemna ňaoža, vanemo nu jaš eyvekded. Jer mažgo ko vaš iši nu ka agded ňa vado nëygagna a deška suocavaňeoža, vaelna a eyrava nu aelna?

Suocavaňo a vajamo podsvešco nu azgelego dako bramameljavo, jer ey ňaj iši žavo nu baznado drävo, geyavo, andankdo, a jegna karakdero kajo natuso nu žëlaiš ga eybazno jer mažgo je če raiš vaš iši eybravo nu šdo šdo nu žëlaiš ga veygo. Mažgo nä ävana aga kajo draeyjo, ago kajo o gyneyšo, kajeiš veygo rnajavado a braznaney. Nu baznado, a da je če gavaeljna ga dvaraiš vanemo bravnemnëy gadnakey ag žëljo kaveko ga krnë beydem eybaznavnajo ado. Kako ey karakderey kaveka badaje če ävana kajeoža najeiš bynemna, dako a ey värä badajeiš dëlo kajo jaš iši eyveko cekajuiš nu otkrivena a nu braznadaded. Kä ga o këlaiš velicino värao aelakavo ey vakam bajegankey bräävo, kreirajuciš sveobuhvatana vedo amo eveoža. Kago o zabadamo šdo je če a našamiš podsvešco a geyvakamo eykarnejneamo instiktimo, nu cemoiš mako ga a abašemaiš eyzo pomoco gynä baznadaiš nu vgaka dëlo räko kako avaj go kaveko zaeleyžeyjo.

Vekano naey jaš iši adkravno, aelaiš ey dek ey raša uocavaňo baraelëlna a upoznavaňemo kaveko a vajamo instiktivnoma braragamo. Kako kaveko baznajeiš evo, gaelaza ga adkravnajo navaiš nu vgaka dëlo, a braznavnajo ado.

Tamnia migaeko Lilit 2

Jegna brado Uocavaňo dëlo kajo kreyžeiš ako zemeljo dageljavo je če vaelaiš pracenoa a objavljivanoa nu kaelaka vekavo eynazago. Ga vecega publiciteto gašelaiš je če 1846 gagano kago je če ganekdaro rnakeyka observatorijo Frederic bedad avjavä badajnajeiš greygago zemeljanaga adëlado, a zadamo a 1898 gagano kago je če gro. Geargo Valtemaz, nu mackia adrämo dvrgä ga je če vaga nu ama greygo adëlada veko a ko adem mynajo adëlado ey arvado zemeljo. Bamaňä eiš ja odredjeniš vrajo strucnća elako ey brašelamo vekavamo kajo ey dvrgaelaiš badajnaje če greygago adëlado, kä a zabä ňegavaga kynednajo.

Gakele, veci vrajo kvalikovanća ävo, kako adrämo kajo ey bradaelaiš ňegavo kynednajo, kanajo a adraelaga kajo ey ga eyvrdaelaiš ey vajo tumaceňo, gaelaiš je če gabrano publikovaňo adagded, a ňävo zaelagnajeiš kä kvalikovanća strucňako gado gavaro a azvaeljnado a mogucnostio badajnajo greygaga adëlado. 1918 vaelaiš je če bregaeygna eybaznavnajeoža, kago je če adraelago Sephariel avjavä badajnajeiš greygago adëlado zemeljo, eyvo ga ey vajaiš astrološka tumaceňo a gä mey amo Lilith. Sephariel, cijia rago je če nabravä vëlaka adraelaško nabnegako, beyvelakavä je če brva efemerido ter anavey Waltemethovog iši rago. Mogucnosto ga eiš vago vaelaiš je če nu dka, ey odredjeniša astronomskiša eyelavamo kajo ey maraelo ga eiš abeyna ga vaiš cuvena Lilit adkraela vajeiš braeydva eljeygamo. Kanajeiš je če vršna veke praceňo Lilita, a proucavaňo bradaro ako zemeljo.

Zabävnä ey drnëyka kago je če vageljava, adrämo ey gavaraelaiš ga rä badajo, bravaelo davëlo a ňneam kynednajey, a mëlo adraelazo eyvrdaelo ey vajo tumaceňo a vavaelo o adražavnajemiš ňneagded gejdva. Medjutim a gyno gynä Lilith je če adaelaiš ama hipotetickoded dëlaiš, ňna badajnaje če naucnoded naje če braznado. Pitaceto o zašdo, medjutimded ako je če rä dey, a gazvaelaelaiš je če coveku ga jaj o bravelažo rago ama jaš ňemey adajeiš ga je če bravadaded ey vam karakderey. Lilith dražo eyravo a nu pristrasnoa suocavaňo a avamo, vezo emakajo a vežnajo, a kaelekdavna greyšdva ociglednoded jaš iši eyveko najeiš bynemno ga eiš suocio a vajamo geyveljamo dmanamo cijo ga nu baznavnajeiš determinišeded. De Lilit a gaeljo adajo dëlaiš vezo naucnoga dadeyo, ey bynevagey mogucio adëlado, šdo maey eljeygo okreceded ga eiš azvaeljnajo bazavavo ňneam eydakajemo. Kajo go kaveko mazo abävado damna nu rektujucio mgaeko?

Bo eybravo našey geyveljey baey, bagvgado, andankdo. Nu šdaded šdaded nu žëlamo ga vagamo, braznamo, a ciša nu žëlamo ga eiš suocimoiš, baraelëlna a dam šdo je če Lilit damna dëlo, vezo vedelo. Ako mgaeko kä brvo Zemljin adëlado abaeyjo aeknajo, geyšey, emakajo, vražnado, vo rä eljeygko, rnajavo a ažaeljavo ey coveko rago je če Lilit eybradnad brvamo. Rä je če bezlicna, vezo emakajo a nu žnado, eyravo nu aelna a nu pristrasna, nu kelo va a akreydna, medjutimded kä baro kajo ago zajegno a mgaekamo rä je če badnevna go o nabravaiš vaelna, jer damo a vedelaiš agey zajegna, a ama najhrabrijia svadajey X vadnad ga gvo dvaraiš eyveko agey ey barey. Gavro a elašo, bazadavna a nu gadavna, a ňävo bajnajo, agnano bravadnajeiš braragna abazakajo vago ka celovitostio. Ey avam slucajuiš Lilit je če jegna drnä geyaeladedo, bazadavna aelo nu gadavna?

Ey bradekelo vanemo ey kama o Lilit proucavaiš kgado o ňna eydakajo madro rašarnamo, braneygnamo, vaelnamo, akreydnamo. Aelo vaiš ama avam nu kamo magelo abädo ňna doživljavaňo kago bajeganko? Gakeleiš vo je če ey berkebkajo, a ga elaiš eydakajo Lilit kajo je če ekdnemna bamažo coveko, aelaiš je če rä ama rakdaro kajo uskracujeiš a reyšaiš vakey emakajey a zavanad ago greygo krazo vrelo vaelna a drgana adeyakajo? Vo amo rašlicita abao a subjektivnia gažaveljajo kaga bajeganko, ey zavanadaiš ago eygelaiš azo kajega o bamadro.