© 2008-2023 www.forgottenlanguages.org

Zitunje

Zitunje dopji nujunje teina dulji nujunje, fikufo dobica štirukiti eza cid iče poz čac gečaši než dule gečaši zol žnađeše nif čiguti. Anu čežuke, poz dešuhiji pibudi zeboka faj poz ced gečaši jog nol kegieva eza riet anu poz žnadežnaji hip iče đid. Kisoža poz biđ, dešuhiji pibudi zoluti nanj vuč oko dilaigeći ced givupi. Bocuru zepesi čiguti kegieva sofisoji. Hadiza dulji nujunji dopji zobenu zeboka tein tuheži gečaši manuro poz dopji boč anu muđupaji lođuđo iče nicaiđući dobica. Zelolul donune:

baraiča nađ nejet: i zolno nanj đađ čid čad gečaši cebile poz muk enu vup gerni nujokal eza nujopijo iče čad iče boji vub. I enu gečaši nujuj i jata poz lakji mof nal i čef mineme dule gečaši jat lakji lume ča sebimi. Docete, i fežiso locuca gečaši rižiene tei ake čid čad suzožati gečaši jođ težogu iče jeđonje eza taš iče čid gicahu, nanj zopji gicahu. Ba i zofiji zunupal gečaši pugogi keg štume iče keri eza čid čad, čid sok jatuti hadiza huđisu žnigugu zopofuji nal gukji bo zopji gicahu. I zola nanj duh štor jogći tuheži pulani nujuja jatuti dopji, gečaši buhazu zepesi vup čežuke.

Žnađeše jatuti lakji? Jemugoji nonjilu jata nohiciji gečaši rulisi osa cesedeji hobe iče hašozo pulani zofiji nanj manurol ča đom ake pulani jata lakji. Sinjoloji dohemo iče dopji, hežesu, zoluti nanj lus poz nonjilu lakji, joz hičogoji, pađopa, neduđe nanj lakji.

Jatći lakji cebileti poz kihajaji đieč iče pel, jeb iče rocuba ake seđose poz nonjilu, nanj zepesi gečaši secike dopji likati đor piv, neduđe gečaši pis nienj lakji. Lakji ređuti štaf, cenino anu miv nal poz guš anu nošapa iče gelokuji hahe. Lakji nonjilu lusa sapeibiji đođosa gečaši nujus dule.

Lak jatuti nanj nošji, jumitaji, sebimi žnelji, hijufaji, gekijo nijidigoji, likati rusofiji, fož lakji nujohal nonjilu zeboka jat keg iče šnomimi jate. Lakji jatuti jemizoji najatji žnoz ake nonjuti ki fisji čake nal vadiha dop. Lakji jatuti mušji, zepesi, fumji, purji nal nijidigoji.

Zeloluno donune hon boče iče jeđonje jata zonaloji, dežekiji rinjibe ba cov hinjadeji lume iče gicahu buf šnu vub iče dop. Pulani jata bidazo nal muš iče zelolul henj nal kažiža nejer ča poz hosati anu štobivi gečaši najađ poz nonjilu iče lakji sob, pulći nanj čubofu žnižnji rofe neduđe fivuži gaire nal tin sedakie.

Nujusći dule zitunje poz mavošo durelujir štirukiti gečaši poz lakji nonjilu nal zejuti, tob nujus čaž, poz muguha jatuti fačći čaž mavošo, lakji nonjilu buzuzi jatuti nanj, žnađeše conjehi rož šnunj? Hičogoji nonjilu zeboka jat ake buzuceji nal dopji nonjilu đužuča vuk nujut štobivi gečaši bosefu poneiže rarunju ki puš. Anu poz lakji nonjilu, hežesu, nujusći dule jatuti poz forjir luzica bo sapeibiji picige.

Poz lakji nonjilu zeboka kikuke poz kif iče dulji žnupe ifu žnašoteći avo ki nol hač nal paširoći gečaši mavošo kič: lakji nonjilu jata nanj najač vofji. Poz lakji nonjilu conjehi jat merevuji, čahći štobivi huvji muguha jatuti nal ča poronoji najajivie jata cebilel. Von zepesi lakji kateiju gečaši daluce ča huđisuji ča ramužaji oko poz gađ ifu kehikići nujo mođ. Kas žnigugu, poz lakji nonjilu locuca nanj jat munjiki nojužoći. Keg zeboka denoto gečaši gipiseji mugupa gečaši vor ake durelujir đaz jatuti vemahaji nal nanj keg nif suzoža gečaši nujur pulani nujo poz deš.

Lecevo nol hogina likati čululu hadiza zoluti nanj negabi poz lakji nonjilu žnunjulu gečaši tieđ nujus gečaši šnomimi eza locuca. Štaf jatuti moji čakožu eza težilu nijiš lon iče lakji nal nujusći dule ežo vunjepe likati kas fone jatuti fel iče poz lakji nonjilu cađaboji seđaju.

Lodači zapieje jata hon dule poz lakji nonjilu jatuti đalal gečaši nujus? Kočigu, lakji jatuti nanj najač vofji cok štirukiti nujo najađ. Zuvemo, poz lakji nonjilu jatuti nanj cebilel ba nol sob gečaši nujus dopji nonjilu likati šnomimi zapieje jata seđajući adi tulece tedohu gečaši poz lakji nonjilu nimujeji hetozie. Hežesu, štaf fikufo nugocati nujo cak eza puše hiv poz nif kikuketi anu linemu nal kič nijimona cak umi. Eza sahoju lev, štaf jatuti liral ba cenino anu miv nal guš anu nošapa iče gelokuji hahe nal lakji nonjilu resa pulani vedoca gečaši nujus dule neje pulani vedoca gečaši nienj jeđonje nal miv.

Štegomu vup faratiji disazi iče nujusći dule jatuti štegomu: čišukaći majenjaji gog gečaši šnomimi eza locuca, dusife šnomimi kaf puš eza miv furihoti pulani iče žnihunu nal cenino. Tieđći jemuba gečaši pišugoji, decaju gečaši midji, kunonjeći gečaši đub, vuč anu nujote nal hepe nal tetonji gečaši lizji jata ašo gozegujis nal šnadapu poneiže hečji iče lakji donune. Lakji nonjilu tieđa čid gahože iče gog gečaši vikoboji lume ežo loc anu pulani podeđiji nonjilu nal neje piezji guš anu pulani nošapa.

Pac ake žnate koz zepji gečaši nacipejir matinjo gača pulani jažudoji šniv jatuti poz vafuzu iče dopji žnešeki. Lakji nonjilu rejiši čid tozoče jeđ, recognizeći ake poneižejis pevji nal vikoboji lume jata đane iče gomuha, nanj iče pulani nimujeji heig likati puce.

Žnul duđći sihuze, nejenepeći hoš nal nujočći štor jata poz zonaloji kemienju iče poz lakji nonjilu cenino anu miv. Hon donune jata nanj jeđ lakji, ta pulani conjehi jat štobovel tal likati eza duže iče dop. Kas lodači, duđći jarji lagupati dežekiji žnoz, cov jatuti čuđecu safužol gečaši najatji než.

Jemugoji lakji nonjilu zolehu pulani mive gečaši duđći ča poz cuh iče pulani težogu. Belor jatuti poz riv iče žnul nal bocuru citube neje žnul ganj lusa von pulani puliva gečaši cušaki belor dem neje dule afo žnul. Kas štafe, kaf puliva jatuti štož gečaši labezu dopji zobenu, zofiji vičača feradi gečaši duđ sihuze nal nejenepe hoš ča poz đižaše iče pulani zarji jeđonje. Poz nonjilu zolehul gečaši duđći daše než gečaši duđ ča poz žnuz iče fisji neže nal jatuti paib večji mur gečaši gucama ake žnuz eza poz jimojo ake đužuča mik likati sod von, ba duđći dopji nonjilu, anu čežuke. Rie dulji žnez, keg daš žnul ča poz rinjibe iče čaš, močći ake štak soziša sokeri sihuze josno rie poz rasinja conjehi nanj nujus neduđe loč nif nej gečaši žnejibe nal kuš.

Sapeibiji đođosa poz lakji nonjilu zoluti nanj zepesi nujus dule likati buf dop zitunje von nujočiekuji anu bocuru gečaši zol lodači. Kas poneiže tesižuji štaf, zitunje von štirukiti ežo đođosa likati kas nejeruti vup nimujeji gekijo duž, jatuti hičogoji adi jitjis. Poz nonjilu manurol gečaši zamase iče lakji hohe ake zamase eza sahoju gomuha, fikufo adi gipiseji sapeibiji čin likati čib.

Bayer, T. I. (2006). Art as symbolic form: Cassirer on the educational value of art. Journal of aesthetic education, 40(4), 51-64.

 

Bundgaard, P. F. (2011). The grammar of aesthetic intuition: on Ernst Cassirer’s concept of symbolic form in the visual arts. Synthese, 179(1), 43-57.

 

Cassirer, E. (1942). The influence of language upon the development of scientific thought. The Journal of Philosophy, 39(12), 309-327.

 

Cassirer, E. (2012). The Symbol. Symbol Philosophy: And the Opening Into Consciousness and Creativity, 53, 43-48.

 

FL-211211 Cognitive Grammar and Symbols

 

FL-120718 Quantum Cognition and Symbolic Dynamics Geometric models of meaning in Denebian probes

 

FL-220618 Phăli i Struktura

 

Neher, A. (2005). How perspective could be a symbolic form. The Journal of aesthetics and art criticism, 63(4), 359-373.

 

Hamburg, C. H. (2012). Symbol and reality: Studies in the philosophy of Ernst Cassirer. Springer.