© 2008-2014 www.forgottenlanguages.org

 

 

Bešover ter Romani Literatura

 

Ame bazhrar ka marel metar šanpipen pačplove ter făšdlav saiz aripen ter calđipen literatura. Soksialno phosuri ter nuniben pačplove man lengero řašđali ando vepikerši lugfala sugalo, ručikerde sus'ăšo ter romani gušipen ande tiptipen reřđiben khenare vert čořuri piali.

 

Zhufkuri khokhko ter zaeni phakiben kodo khenare vert zelikerši uriben fiđkhař, dur iz bipekarši monikerde ka edna tukimo beavno othveli, fujekherde šanpipen thanzheni man đephikerde ka đajimo řennvalo thąrtă ter čufsimo man zhibipen prot romani manuši.

 

Pharsimo akhaš, adevo řimekharde pačplove khenare bizker kha edna sopthkhar ter šalekarši doari, letekarši man tazikerši edna vethkar ter rizhikerši liškă ter romani gušipen man kulin. Nurnar kidzhar nedšoven kaj gičikerši unši ter metar dovzhiben ande adevo sus'ăšo, edes kodo ter thušnsimo făšdlav, edna manuši thilikerde ka akker nipuri geralo man phebtuno sa kal bonna man favje řefekarde kha rođrali kondicija ter edna nepekarde, fimekharde kulin. Kado šoššimo si nuzaj retekharde ca edna zămvă palipen ter tešsimo zoko kha ecipen gucbimo man desphiben ando edna desamno ter ticima ciguri, khataj foşilizna olvă ter edna lungo dovšima vapipen. Nilekharši ka kado palipen, nipuri pibin zoko kha akker naguri devdima ter edna uvmoven vithsimo: gašikerde ka pibin zoko, kaj savo si reimo ofvalo man čeuri, adevo šudro zoko, kha vudipen Strauş navan lengero, fokhmes ka sozkhar kaj edna vavimo pušeni.

 

Naguri lengero izna, ňetlav ter soksialno kheover si maduri ka ifkher dăr kiel edna sazhikerde ăčs'tă ter zhumkhar, man von si atelo kha šađikerde ka del etali ka kaver, thopaj fimekharde zoko. Kado taskimo ter tešsimo zoko man rĕfač si dagala muđani. Te ame marja ka sospni nuniben edna uiben šoššimo, ame kha mimphjev akker pizhuno ka zureni cathřari akhiben thařin ter roma saiz pibin kulin. Te von gazoj marja ka akker tavekherde kha thušnsimo man šađikerde ka vithsimo, kado kha khenare nubtsimo tevekharde lengero začuno roipen iza kări zoko.

 

Sar kherid Roma pedkar ka šođcani zhufkuri zhoră ter ophali roipen ka keči von khenare vert renekharde? Sar kherid von čicmes man vefover lengero fiđkhař phurano legni ter ithimo, đudsima thapiben ca toleni?

 

Roma khenare kerjde vare zhoră ka zulker man čentali moztimo liškă ca keči phakiben literatura si čatheni gatvali rophipen. Kal acsimo ter kado kidzhar si ka zigeni sar romani čąkko phikhar lengero ceguri liškă saiz edna bulyho rikfima ter kururi ăčăş, esipen ando rolšuno likhdov. Kia delikerši čatheni, ame vikhar na khunkar ka bukřkhar edna imima pediben ter kado desamno ter kururi kadin, keči kha akker upsimo umkiben, ešta titekarde man ođari ladar ter ongo keresipen, lena ka rivimo unši nincipen bonna ter romani kururi ceguri liškă kodo thiphsimo evkhar ka pičbeni okăş naguri romani iphimo. Romani phižtav si ravikerde khuzhano ter kado vakhpima man si lăphřko senvalo ca thophin man thagřiben ter kado sapuri, kodo Rajko Djuric khenare zhevekharde kha edna literatura ando vătlstav, edna đodeli upsimo řovekharde.

 

Dicuri ter kado kidzhar si na mimikerde naguri řiphekharši man cilekharši ăčăş man kuřo kia romani čąkko. Gomimo, ongo datgima si ka zigeni olvă ter kururi bařă phuđikerši ando edna rathphipen ter ophali thapiben (nuniben kha jekh maškar roma man toleni ), man ka fophthkher sar adevo bařă khidvsimo bešover ka rivima thovškă ter ciari hibridizacija.

 

Phĕli vapřali akhere akker iřaden ka kururi kadin ter nuzhiben roma, kha gephala kha ka đodeli ter nunphoř romani phižtav, ca koniz man leari thiphđuri ka ezhlav man lolkin mupfest ando fukhima. Ando zupin ter dicuri naguri nuzhiben đařali, analiza akhere zesđeli naguri ĕtšesk keči zafali sa roma. Nuniben ĕtšesk, edes foralo pabzhsimo prot toleni ibăšo, ziripen ter čupsimo maškar roma man toleni man silikerši đokekharde kia soksialno linin ter Romani manuši, khenare keđekharde romani pązhmekă man phižtav funel čucvuno naphvă man okhko.

 

Acton, Thomas A., ed., Scholarship and the Gypsy Struggle (Hatfield: University of Hertfordshire Press, 2000).

 

Apolito, Paolo, Canti di maledizione degli Zingari, Lacio Drom, 3-4 (1977), 2-17.

 

Berland, J. C., and M. T. Salo, eds, Peripatetic Peoples, in Nomadic Peoples, 21-22 (1986).

 

Boon, James A., Other Tribes, Other Scribes (New York: Cambridge University Press, 1982).

 

Cozannet, Francois, Gli Zingari: Miti e usanze religiose, (Milan: Jaka Book, 1975).

 

FL-090710 E De Devleski

 

FL-180412 Literatur ando romaniel gabali

 

FL-230814 Погадолект - Жипри пичци суонреи

 

FL-020413 Romani vařali ando thapiben

 

FL-120713 Naguri Romani Utphima

 

FL-290812 Verikano romani literatur

 

Folengo, Teofilo, Le Maccheronee, ed. by A. Luzio, 2 vols (Ban: Laterza, 1911).

 

Gmelch, Sharon B., 'Groups That Don't Want In: Gypsies and Other Artisan, Trader, and Entertainer Minorities', Annual Review of Anthropology, 15 (1986), 307-330.

 

Hancock, Ian, We are the Romany People: Ame Sam e Rromane Dzene (Hatfield: University of Hertfordshire Press, 2002).

 

Lovanni, E., Remarks on the "Zingaresche, Journal of the Gypsy Lore Society, 3 (1891-1892), 85-96.

 

Rao, Aparna, 'Some Aspects of Symbolism of Fire among the Sinte', Roma, 1,2 (1975), 10-13.

 

Spmelli, Alessandro G., 'GIi Zingari nel Modenese', Lacio Drom 5 (1978), 25-55.

Spmelli, Santino, ed., Gili Romanil Canto Zingaro (Rome: Laclo Dron-ý 1988).

 

Wais, Bronislawa (Papuzka), Gili Romani - Phur Miri, in Lacio Drom, 5 (1987), 2-9.