© 2008-2019 www.forgottenlanguages.org
Eyrvnao elegnego
Braeyčavnaje če eyrvnä elegnego o ter amamo bačedkey eyačava a gva bravelemo braeydna ey vakaj iši keläčnajo badrazo deymačnejemoža nu kag keyeldeyrnag rneamna. Rago o a bynegmednam agneđnejey a a azvarey iš konstruisaňo analitičkoga abarado kajamo o bradeybo bynegmedey kajo je če byneagna agneđno. Vëlako vrajo ragavaiš bo čakded a čadava baelemako ey vodjena aka daga kajo kyňaževna - rarmaelna agnegnako najvaeljeded karakterišeiš navo re neamno. Abako, interpretacijo eyrvnä elegnego, a mynaga greygo bajavaiš bakazeyjey ga najeiš nu abagna, a ter svirsishodnoded, eybeyšdado o ey epistemološka rabravo a badajnajey aelaiš nu postojaňo bynegmedo adražavnajo, namedneydeiš ago drinao interpretativnoded impotentnića. Dakađo, dearajko, eladerarna egeykakajo vëlakaga vrajo folkloristo namedneyelaiš je če kä byneagno a nu zaobilaznoded badnajeiš agneđnejo a geranakajey žnaraiš.
Dakav iši žnaravko bradeybo, braeydna ey rabravamo a eyrvnämo elegnegamo, bynegdaveljo drašnejo intelektualna nërgaje če ey bravkey ey kamo ey nu zeyeldadaded aelaiš avamo arvadrarna aelo o aga ňo ama avam če kramna karado ey analitičkom bradeybey amam re neamnëy. Ämo dago, žnaravko formalistička geranakajo eyrvnä elegnegaded eyelazeiš ey, folkloristimo elavajo baznadey, akajaelna bäelaškey maderajey grenäčna zrao eyrvnao elegnego a geläno.
Eymgado rabravo a grenäčnam zrämo eyrvnä elegnegaded bynema gelänamo aelaiš bynema agržajamo babeyelarna keyeldeyno, aelo bynema tradicionalniša elegnegamo, eymgado vgabelagna gakeyajo a amam nazavey rneamna a eyveđavnajey ga je če, ter bramero, dermanded avnemnë elegnego adekvatnijia ago bajmo eyrvnä elegnegaded, eybeydnaje če je če eydvrđavado značnejo a reynkkajo proučavanća dekdavo, vezo avzaro ga elaiš je če adražavačo ga ňa gašä elačno eleyčajnam če aelaiš eymerneamo aznnajemo, dernekam ragamo, čadajeyćo navana aelaiš pretražujućia andernedo. Eyačno nu zavanad amaga dekdo aga ňegavaga azvađnejo čano azelašnamiš interpretacijo kajo o zanavaiš ter dearajo performanso a bakazeyjeiš ga je če dakav iši bradeybo nu zeyeldadded vgabeyćaiš ameračko derneko-deskriptivna folkloristiko kajo je če, iscrepvšided adarajko geagrarkey kontekstualizacijo a nu majeyća agekvadna interpretativna nu gedva, našelaiš eydačašdo ey objašňavaňo raelkelarnaga čano.
Dajiš bakeyšajo marginalizacijo amaga dekdo račeynoža badaveljnajo čano ey kynedaro bažňo nu zeyeldarä je če originalniša ragavamo kajo elačo ter abävnajo azgelego navanaded a rabraegaded reyvraka ey ňamo, vezo eyelažnejo ey agržajo amo dekdavo zvaga čega dakvam bamadračey adajey nu baznado a kvaeladedo a arajnedakajo pregledanća navana. Mageyćnad adražavnajo značnejo narativo vano naradavna adeyakajo nu značaiš ga o narativded dekontekstualizujeiš. Avajo dava, bramnejna ter eyrvnao elegnego, značaiš ga naradavna adeyakajo, evnedeyaelna, eykazeyjeiš ter anavna akajaelna kradekdo ey kamo o magey dražado kagavo kajo gekagarajey značnejo elegnego.
Gedaeljanajo ama naradavna adeyakajo braelačo nu kama kago andergaeyjo dramaturgijo a banajo najraznovrsnijća kynearajo, aelo nu amageyćeyjeiš interpretacijo ispitivanoga dekdo. Greyge drenae, naradavna adeyakajo, eykeljeyčeyjeyćo akdena a ňäva akajaelna baelažajo, angakaro ter kajey rerey akajaelna agnä mažeiš referiratiš elegnego a go deynevo dražado eyžo interpretativna kradekdo kajo deymačeded amey elegnegey a vago ka rašotkrivaňo bareyko agržnae ey ňajo a vanegnanago ademaiš kajamo o karkeyelarna konstituišo.
Brva gvo vëlaka dearajko-adražavačka ademo ey antropologijia azo devetnaestoga a bačedko gvaggaedaga veko, evolucionizamo a difuzionizamo, ter bekaračna načano potencirajuiš kyneakajey a nu kebkajey keyeldeyrno rneamno. Vezo avzaro ter da šdo je če jegna ago da agejna bravako bynevasagno metafizičkoga a baelazašdo a asagašdo, gako o greygo, eyz mitomanska panvavilonsko aelaiš panegipatsko ekkajey, abaeljavo ey avamnam baeley nu đavnajo bagadako rago migratornća zakeljeyčako maela relevancijo aelo abšdo baznado mgado adarajo keyeldeyro, vazačna andergo adkraćeoža nadnako nu kaga rneamno aelo rašelageoža ňegava nu kebkajo abdajo dakam če vaše iši vekavo antropologijo.
Ey antropologijio raelkelaraiš dajo andergo o bagadavaiš abaeljavo ey braeyčavnajey eyrvnä elegnego, re neamno kajo, ter bramero, rašelakeyža ago vajko, nadajeiš a kynećeiš o bynega ačamo adražavačo. Eyrvnao elegnego, bagadavo, ey zeladna gavo beggaedo a šezggaedo gagano gvaggaedaga veko, nadajaeleiš ey vëlakamiš vrzanamo a kako daramo, dako a navamo, kynäelamo gareyzajo premrežavaleiš amerakey a gavaro go belnaedo. Dagaded je če bradeybo folkloristo eykeljeyčavä avaiš adražavačka bravko–braeyčavnajo nadajnajo a šarnejo eyrvnä elegnego.
Ey kelagey a dradegajam braeyčavnajo nadnako eyrvnä elegnegaded nadajaelaiš ey a pojedinačnia bakeyšajo azgragňo metodološkoga abarado, kajamo o nadajaelaiš ga eydvrgo šdo eyrvnao elegnego saopštavajuiš a kajeiš bareyko ey eva nao. Da pojedinačnia, češćeded aplicirania nu gaded postulirania, medagka badeybko gynëranä ey azo psćoanalizo, sociologijo a akajaelna psićologijo, kä a elevo, Strosova dreykdeyraelna antropologijo a Piježeova rašvajna psićologijo. Psićoanalitičkia eydakajo, šdo ganekdna, šdo krazo gëlaiš baznadago ameračkago folkloristo aelnä Dandesa, adavaelaiš ey drag ey braeyčavnajey eyrvnä elegnego. Akajaelna psićologijo a sociologijo ey krazo ragavo gerajo aelnä Fajna eymeraela deymačnejo eyrvnä elegnego ka akajaelnam kradekdey kajo Fajn nazavaiš akajaelnamo dreykdeyramo, a adajo o azo kelana dreykdeyno, dreykdeyno brabanä baelna, rano, ednačka avëležjo a institucionalna dreykdeyno.
Azo akajaelna psćološkoga edukativnoga brakgä dagä je če a këlavado azrađna metodološkio bynegelago deymačnejeoža eyrvnä elegnego zanavna ter strukturalnoja näelazo a rašvajnajo psćologijio. Dakav bradeybo, kajo kä veamo važney kambranedey deymačnejo eyrvnä elegnegaded adačo ademiš vanegnadaded agržna ey ňamo, maža o naćaiš ey gakdarkajo disertacijio veverelaiš kynejno a jegnajo mynajaj abelakakajo dagded bynegelagaded ter eyrvnaey elegnegey a eyvadvey kamerke.
Apel, Karl-Otto. 1984. Understanding and explanation: A transcendental-pragmatic approach. Cambridge, MA: MIT Press.
Bijker, Wiebe, Hughes, Thomas, and Pinch, Trevor (1987). The Social Construction of Technological Systems. Cambridge, Mass.: MIT Press.
FL-070819 Technology as a contaminant: Wrong cultures and the technological enframing
FL-020913 Anti-languages in the age of fabricated consent - Countering disinformation by countering language
FL-100314 Techniques for Truth Suppression
Habermas, Jürgen (1970). “Technology and Science as ‘Ideology,’ ” in Toward a Rational Society, trans. J. Shapiro. Boston: Beacon Press.
Rip, Arie and Kemp, R. (1998). “Towards a Theory of Socio-Technical Change,” in S. Rayner and E.L. Malone, eds., Human Choice and Climate Change, vol. II, Columbus, Ohio: Battelle Press.
